Razumite povezavo med tesnobo in tinitusom!

Anksioznost na ljudi vpliva na različne načine in lahko povzroči nemir in težave s spanjem. Pri nekaterih posameznikih povzroča tudi nadležno zvonjenje v ušesih, nekakšno stalno brnenje.

Bolniki s tinitusom lahko slišijo zvoke, kot so zvonjenje alarmov, piskanje, piskanje in drugi zvoki, ki niso povezani z zunanjim virom. Resnost je različna in je lahko moteča ali moteča, kar vpliva na kakovost življenja.

Preberite več o anksiozni motnji, ki lahko povzroči zvonjenje v ušesih in druge zdravstvene težave.

Več o tesnobi

Razumeti morate, da tesnoba in anksiozna motnja nista isto. Za razlikovanje upoštevajte pogostost, resnost in kako vpliva na vaše vsakdanje življenje. To izveste v nadaljevanju.

Kaj je tesnoba?

Anksioznost je naravni odziv telesa na stres, ki povzroča zaskrbljenost in več napetosti, kar se lahko odraža v telesnih težavah, kot je visok krvni tlak. Kadar pa so simptomi vztrajni in hudi, se ta naravni odziv telesa spremeni v nekakšno bolezen, anksiozno motnjo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2015 več kot 3 % svetovnega prebivalstva trpi za neko patologijo, povezano z anksioznostjo. Zanimivo je, da je ta številka višja med ženskami. Na ameriški celini je na primer več kot 7 % žensk diagnosticiranih s to motnjo, medtem ko je odstotek med moškimi 3,6 %.

Vrste tesnobe

Obstaja več vrst tesnobe, saj se lahko kaže na različne načine in jo povzroča več dejavnikov. Vidiki, ki to občutje ločijo od bolezni, so pogostost, resnost in vpliv na kakovost življenja.

Najpogostejše vrste anksioznih motenj so:

- Fobije na splošno;

- Obsesivno-kompulzivna motnja (znana kot OCD);

- Napad panike;

- Posttravmatska stresna motnja (znana pod kratico PTSD);

- generalizirana anksioznost (znana kot GAD).

Kako se počuti tesnobna oseba?

Anksioznost povzroča neprijetne in neopredeljene občutke, podobne strahu pred neznanim. Nekateri posamezniki doživljajo pogoste katastrofične misli, veliko ljudi pa ima tudi slab občutek, ki ga spremljajo nihanje srčnega utripa, potenje in razburjen želodec.

To se zgodi zato, ker je telo v stalni pripravljenosti in sprošča snovi, kot sta noradrenalin in kortizol, ki povečata krvni tlak in srčni utrip ter pripravljata telo na ukrepanje v nevarnih situacijah. Ko je tesnoba pretirana, postane bolezen, ki močno poslabša kakovost življenja.

Anksioznost in zvonjenje v ušesu

Anksioznost in tinitus imata zelo zapleteno in ciklično razmerje. Razlog za to je, da lahko stanje duševnega zdravja povzroči tinitus, tinitus pa okrepi napade tesnobe. Študije kažejo, da se kronični tinitus običajno pojavlja v povezavi s simptomi tesnobe in se običajno poslabša po stresni situaciji.

Bingljajoči zvoki so lahko različni, najpogostejši so piskanje, zvonjenje alarma, žvižganje, zvok uhajajočega zraka in celo glasbene note. Te epizode so lahko moteče in posamezniku povzročajo težave pri koncentraciji in spanju.

Nevarnosti tesnobe in zvonjenja v ušesu

Anksioznost in tinitus gresta pogosto z roko v roki, saj gre za tesno povezana stanja. Ljudje, ki trpijo zaradi tinitusa, na splošno živijo z visoko stopnjo stresa. In prav v tem se skriva nevarnost.

Nenehno šumenje v ušesih močno moti kakovost življenja posameznika, saj povzroča težave s spanjem in koncentracijo. Zato je prizadeta produktivnost, saj oseba postane zelo zaspana in hkrati zaskrbljena ter ne more opravljati preprostih dnevnih dejavnosti. Poleg tega lahko šumenje v ušesih povzroči poslabšanje anksioznih kriz in sproži še eno bolezen: depresijo.

Drugi dejavniki, ki lahko povzročijo tinitus v ušesu

Tinitus v ušesu lahko sprožijo tudi drugi dejavniki, ne le tesnoba, na primer pretirana izpostavljenost zelo glasnim zvokom, okužbe ušes ter poškodbe glave in vratu.

Poleg tega lahko nekatera zdravila, kot so aspirin, antibiotiki in diuretiki, povzročijo neželene učinke v ušesu, kar ima za posledico tinitus. Drugi možni razlogi za to motnjo so:

- Tujek ali ušesni vosek, ki se dotika bobniča;

- težave z Evstahijevo cevjo;

- otrdelost kosti srednjega ušesa;

- Travma glave;

- Bolezni srca in ožilja;

- Sladkorna bolezen.

Drugi simptomi tesnobe

Zaradi anksiozne motnje se pri ljudeh pojavljajo različni simptomi, kot so moteče misli in skrbi, ki nikoli ne izginejo, temveč se vedno znova pojavijo še močneje. V nadaljevanju si oglejte druge znake te bolezni.

Fizični simptomi

Anksiozne motnje lahko sprožijo tako telesne kot psihične simptome. Preberite, kateri so najpogostejši:

- Glavobol;

- Sudoreza (prekomerno znojenje);

- Suha usta;

- Mišična napetost ali bolečine v hrbtu;

- Tahikardija (pospešen srčni utrip);

- Hipertenzija (visok krvni tlak);

- omotica;

- Utrujenost;

- oteženo dihanje (kratka sapa ali prehitro dihanje);

- krčenje želodca (vozličast občutek v želodcu);

- slabost ali bruhanje;

- driska;

- Občutek naraščajoče temperature ("čustvena vročina");

- Prekomerno aktiven mehur (takojšnja in neobvladljiva potreba po uriniranju);

- Spremembe v menstrualnem ciklu.

Kognitivni simptomi

Anksiozna motnja povzroča nekatere kognitivne težave, tj. spremembe v načinu obdelave informacij v možganih. Pri tem so glavni simptomi:

- pretirana in celo obsesivna skrb;

- Katastrofične in moteče misli;

- Težave pri koncentraciji;

- Nespečnost (težave s spanjem ali večkratno zbujanje ponoči);

- težave s kakovostjo spanja, na primer stalne nočne more;

- Neobvladljiva želja po jokanju;

- Splošni pesimizem (osredotočanje na negativne vidike vsake situacije);

- Spremembe spomina.

Čustveni simptomi

Pri osebah z anksiozno motnjo se lahko pojavijo številni čustveni simptomi, kot so:

- vrtoglavica in tresenje;

- Blokada ali paraliza ob različnih situacijah, ki ne predstavljajo nevarnosti;

- Stalno stanje pripravljenosti;

- razdražljivost;

- Oscilacije v tonu glasu;

- Težave pri vzpostavljanju ali vzdrževanju pogovora zaradi strahu pred obsojanjem;

- Težave pri izrekanju besede "ne" zaradi pretiranega strahu pred povračilnimi ukrepi;

- Pretirano ukvarjanje z mnenji drugih;

- nagnjenost k socialni izolaciji;

- Želja po nevtralizaciji lastne osebnosti.

Vzroki za napad tesnobe

Napadi tesnobe imajo lahko več vzrokov in vedno vključujejo občutek nesorazmernega strahu, ki povzroča veliko stresa in skrbi. Dejansko so napadi tesnobe pogosto odziv uma na čustveni sprožilec. Preberite si in odkrijte nekatere vzroke.

Psihološke travme

Pri nekaterih ljudeh lahko psihološka travma sproži anksiozno motnjo, kot je posttravmatska stresna motnja (imenovana tudi PTSM). Zaradi zelo travmatične situacije lahko posameznik trpi zaradi več epizod vsiljivih misli, spominov in grozljivih nočnih mor. Ti primeri so pogostejši pri nekdanjih vojnih veteranih.

Vendar pa so k razvoju anksioznih motenj nagnjeni tudi ljudje, ki so bili vpleteni v travme, povezane z nasiljem v mestih, kot so fizični napad, mučenje, spolna zloraba, ugrabitev, rop in naravne nesreče.

Stresne situacije

Anksiozne krize lahko povzročijo različne stresne situacije v našem vsakdanjem življenju. Mimogrede velja opozoriti, da motivacije niso univerzalne, to pomeni, da na posameznike vplivajo na različne načine.

Zelo pogost je primer, ko oseba verjame, da jo bodo drugi obsojali zaradi določenega ravnanja. To povzroči, da je njeno telo nenehno v pripravljenosti in porablja nepotrebno energijo.

Še ena stresna situacija, ki lahko sproži epizode tesnobe, je javno nastopanje, saj ima veliko ljudi težave z njim in se ga celo boji.

Okoljski dejavniki

Šola, cerkev, kulturne razlike in sama družina so primeri vidikov, zaradi katerih lahko otrok že od zgodnjega otroštva doživlja določeno stopnjo stresa.

Mimogrede, travme iz otroštva so neposredno povezane s povečano možnostjo srednje- in dolgoročne anksioznosti. Zato je za nekatere raziskovalce otroštvo običajno odločilen dejavnik za zdravo življenje v odrasli dobi.

Genetski dejavniki

Vsakdo ima določeno stopnjo anksioznosti, to je naravno. Vendar pa se lahko bolezen, ko se ta občutek pretirava in postane anksiozna motnja pri starših, vrti v neskončnem krogu in traja že več generacij.

Lahko rečemo, da genetski vpliv te motnje predstavlja približno 40 % diagnosticiranih primerov. Tako lahko trdimo, da obstaja možnost prenosa anksiozne motnje na celotno družinsko drevo družine.

Če so vaši starši ali stari starši zboleli za to boleznijo, je verjetnost, da boste zboleli tudi vi, žal ogromna, saj je pri nekaterih ljudeh anksioznost popolnoma genetsko pogojena.

Osebni sprožilci

Osebni sprožilci so zelo močni pri sprožanju anksiozne krize, zato je pomembno razumeti, da so različni in značilni za vsakega posameznika.

Ti čustveni sprožilci prikličejo v spomin pretekle trenutke in nas prisilijo, da podoživimo vse, kar je zapisano v podzavesti. Če ste torej doživeli travmatičen trenutek in je takrat igrala pesem, je mogoče, da ta pesem postane sprožilec teh negativnih spominov.

To je eden od razlogov, zakaj je sprožilce tako težko prepoznati, saj lahko vse povzroči odziv. Vonjave, filmi, glasba, kraji in celo barve lahko povzročijo epizodo tesnobe.

Dodatne informacije o tesnobi

Anksioznost ima v življenju posameznika več vlog in je lahko zdravo občutje ali simptom bolezni, zato je zelo pomembno spremljati njen razvoj, da se ne spremeni v bolezen. Preberite več o obvladovanju te motnje.

Kako se lahko izognemo tesnobi?

Čeprav je občutek tesnobe vedno prisoten v našem življenju, obstajajo načini, kako se mu izogniti in zmanjšati tveganje, da se sprevrže v čustveno motnjo.

Z nekaj preprostimi ukrepi lahko nadzorujete čustva in skrbi ter preprečite razvoj različnih bolezni, povezanih z našim umom, vključno z anksioznimi motnjami. Preverite jih v nadaljevanju:

- Uživajte manj gaziranih pijač, kave, čokolade in čajev z visoko vsebnostjo kofeina;

- Pred jemanjem zdravil, ki lahko poslabšajo stanje tesnobe, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom;

- Ohranite zdravo in uravnoteženo prehrano;

- Redno in mirno spanje;

- Izogibajte se alkoholnim pijačam, marihuani in drugim vrstam rekreativnih drog.

Kaj lahko storite za obvladovanje tesnobe?

V blažjih primerih je mogoče tesnobo obvladati z nekaj tehnikami. Glej spodaj:

- Uporabite tehnike sproščanja: dihalne vaje, meditacija in joga lahko znatno zmanjšajo tesnobo;

- Negativne misli nadomestite s pozitivnimi: napišite seznam vseh negativnih misli, ki vam pridejo na misel, nato zapišite pozitivne ideje in črtajte vse, kar vam škodi;

- Imejte podporno mrežo: vedno se posvetujte z nekom, ki je zanesljiv in prijazen. Pogovor o svojih občutkih je lahko osvobajajoč;

- Vadba: aktiven življenjski slog pomaga možganom sproščati snovi, ki spodbujajo prijetna in pozitivna čustva.

Kaj storiti v krizi tesnobe?

Ko posameznika zajame tesnobna kriza, je samokontrola bistvenega pomena za obvladovanje in odpravljanje slabih občutkov. V tem primeru so običajno zelo koristne tehnike dihanja, meditacija in joga.

Če pa nobena sprostitvena tehnika ne more ublažiti anksioznosti, poiščite zdravniški nasvet in poiščite alternativno zdravljenje z zdravili.

Psihiatričnega zdravljenja se ni treba sramovati ali imeti predsodkov. Ne pozabite, da sta na kocki vaše zdravje in kakovost življenja, zato vam bo le usposobljen strokovnjak lahko pomagal vrniti življenje.

Kako pomagati človeku v anksiozni krizi?

Osebi, ki trpi zaradi napadov tesnobe, lahko najbolje pomagate tako, da jo spodbudite k zdravniku, ki mu zaupa, po možnosti psihologu ali psihiatru z izkušnjami pri zdravljenju te motnje.

Ne pozabite, da se vam nekateri strahovi morda zdijo pretirani, vendar so vzrok za veliko trpljenja zaskrbljenega. Nikoli ne sodite in poslušajte z odprtim srcem in umom.

Če pa ste priča hudi krizi, pomagajte osebi globoko dihati, se umiriti in jo po potrebi odpeljati v bolnišnico.

Anksioznost mora zdraviti strokovnjak!

Anksiozna motnja je bolezen, ki jo je treba jemati resno, ni ohladitev, kot si jo mnogi napačno razlagajo. Zato jo mora zdraviti strokovnjak, na primer psiholog ali psihiater.

Postopek za obvladovanje anksioznosti vključuje terapevtske seanse, psihološko svetovanje in v nekaterih primerih nadzorovano uporabo zdravil. Zdravljenje lahko vključuje tudi psihoterapijo, ki poteka prek kognitivno-vedenjske terapije. Ta tehnika pomaga anksiozni osebi ustaviti škodljive miselne vzorce in navade, ki lahko delujejo kot sprožilec.

Zato se nikar ne bojte ali sramujte prositi za pomoč. S pravim zdravljenjem je mogoče živeti s tesnobo na dober način.