Kaj je kompleks manjvrednosti? Simptomi, vzroki, kako ravnati in še več!

  • Deliti To
Jennifer Sherman

Razmišljanja o kompleksu manjvrednosti

Kompleks manjvrednosti je opredeljen kot stanje nepripadnosti, ki ga povzroča prepričanje o povprečnosti; ljudje, ki ga čutijo, običajno ne verjamejo v svoj potencial ali da si zaslužijo biti v določenem okolju.

Ta kompleks je neposredno povezan s ponavljajočim se občutkom negotovosti in dvomov vase, ki je povezan tudi z nizko samopodobo. Ljudje se pogosto omejujejo in izolirajo v upanju, da bodo razblinili ta občutek.

Vendar se lahko pojavi tudi nezavedno, zlasti kadar posameznik poskuša storiti vse, da bi pritegnil pozornost, bodisi z opravljanjem spektakularnih nalog bodisi s pretiranim vedenjem. Več o kompleksu manjvrednosti in razumevanje, kako vpliva na nas, najdete v naslednjem besedilu.

Kompleks manjvrednosti in njegov izvor

Na neki točki v življenju ste se počutili manjvredne ali manj pomembne od ljudi, ki so vam blizu. Verjetno ste se celo počutili diskreditirane glede svojih sposobnosti ali intelekta. Vedite, da tako nastane kompleks manjvrednosti, v spodnjem zaporedju razumite, kaj je to kompleks!

Kaj je kompleks manjvrednosti

Kompleks manjvrednosti je posledica občutka močnega razvrednotenja samega sebe. Običajno se razvije pri ljudeh z nizkim samospoštovanjem ali zaradi kakšne duševne motnje.

Ta kompleks se običajno pojavi v otroštvu ali mladostništvu, saj se v teh obdobjih pojavijo številne negativne situacije, povezane s kritiko, zavrnitvijo, ustrahovanjem ali drugimi socialnimi pritiski. Te izkušnje tako pri ljudeh razvijejo negativno mnenje o sebi.

Da pa bi lahko živeli zdravo in srečno življenje, se je treba proti tem predstavam o sebi boriti. Zato je izjemno pomembno, da razumemo ta čustva in se zavedamo, da ta omejujoča prepričanja izvirajo iz naše zavesti. Le tako bo ta posameznik dosegel odraslost psihično zdrav.

V nasprotnem primeru posameznik razvije kompleks manjvrednosti, ki ga spremlja v vsakdanjem življenju in negativno vpliva na vse vidike njegovega življenja, saj ustvarja negativna stališča, kot so samopobijanje in občutek manjvrednosti, poleg tega pa ovira njegovo osebno in poklicno rast.

Izvor kompleksa manjvrednosti

Ta izraz je prvič uporabil Alfred Adler, učenec psihoanalize in nasprotnik Freuda. Izraz "manjvrednostni kompleks" se je pojavil leta 1907 v primerjavi z Napoleonovim kompleksom, aluzijo na nizko postavo Napoleona Bonaparteja, ki je pri mnogih ljudeh lahko povzročila sindrom nizke postave.

Adler je menil, da je kompleks manjvrednosti posledica občutka nemoči, ki se razvije v prvih letih otroštva, od trenutka, ko se otrok prepozna v svetu in se razume kot krhko bitje.

Vendar v sodobni psihologiji ta kompleks ni omejen le na otroštvo. Izvor te motnje lahko ustvarijo izkušnje, ki jih posameznik doživlja v katerem koli obdobju svojega življenja. Pogosto jih privedejo do dvomov o svoji vrednosti.

Ali je mogoče pri otrocih prepoznati kompleks manjvrednosti?

Otroci se ne rodijo s kompleksom manjvrednosti, te motnje se naučijo glede na svoje izkušnje in odnose ter način interakcije s svetom. Lahko se počutijo manjvredne glede na svojo vzgojo ali nekatere zunanje pogoje, ki so jim vsiljeni.

V nadaljevanju je naveden seznam značilnosti, ki jih lahko ima otrok v zvezi s kompleksom manjvrednosti:

- Ko se izogiba bližini svojih prijateljev;

- Ko raje ostane doma, namesto da bi se šla igrat ven;

- Izogiba se dejavnostim, pri katerih je treba v določeni meri pokazati svoje sposobnosti;

- Odločila se je za socialno distanciranje, izogibanje dogodkom ali krajem, kjer je veliko otrok.

- Vedno izpostavlja negativno razmišljanje o svojih napakah;

- Prevzemanje krivde za svoje neuspehe na zunanje izvajalce in prepričanje, da je vse, kar vam v življenju uspe, posledica naključja, ter nevera v lastne sposobnosti;

- Ko dela napake in poskrbi, da jih bo delala že od začetka;

- Ko otrok zavrača vsako nagrado, ker meni, da si je za svoj dosežek ne zasluži.

Za otroke je običajno, da razvijejo mehanizme, ki jim pomagajo pri spoprijemanju s to obliko manjvrednosti. V mnogih primerih pa se lahko v njihovi zavesti pojavijo omejujoča prepričanja, ki pogojujejo njihove misli s kompleksom manjvrednosti.

Kmalu teh občutkov ne bo mogla premagati sama. Kompleks manjvrednosti se lahko stopnjuje in jo spremlja skozi vsa življenjska obdobja.

Značilnosti kompleksa manjvrednosti

Ljudje, ki imajo kompleks manjvrednosti, imajo zelo podobne misli in vedenje. Zato je pomembno, da poznate značilnosti te motnje, da boste razumeli, ali jo imate, in jo lahko zdravili. Sledite branju in ugotovite, katere so.

Elusive

Posameznik, ki se poskuša izogibati kakršnim koli socialnim interakcijam in se zato vede izmuzljivo ali ima občutek neustreznosti, ima v sebi značilnosti osebe z manjvrednostnim kompleksom.

To vedenje jih običajno pripelje do socialne izolacije, ki jo povzroči prostovoljni umik iz družbenih skupin. To gibanje lahko poleg izolacije povzroči tudi druge psihopatološke težave, kot sta tesnoba in depresija.

Nizko samospoštovanje

Nizko samospoštovanje v ljudeh ustvarja nezmožnost prepoznavanja svojih kakovosti, zaradi česar so pogosto nezadovoljni s svojim vsakodnevnim delovanjem. Ti ljudje verjamejo, da svetu nimajo kaj ponuditi. In tudi če so prejeli pohvalo in priznanje, se upirajo, da bi ga sprejeli.

Ta težava je lahko povezana tudi z videzom, zaradi česar pogosto razvijejo kompulzije ali motnje, da bi se prilagodili družbenim standardom. To pri teh posameznikih, ki imajo kompleks manjvrednosti, ustvarja vrsto telesnih in psiholoških težav.

Preobčutljivost

Ljudje, ki imajo kompleks manjvrednosti, so običajno zelo občutljivi na kritike in pripombe drugih ter jih te takoj prizadenejo. Ne glede na to, ali gre za šalo, jih bodo ti ljudje vzeli osebno.

Stalne primerjave

Druga točka je primerjava, saj ljudje ne zmorejo opravljati svojih dejavnosti in dosegati svojih rezultatov, ne da bi se primerjali z drugimi ljudmi, za katere menijo, da so uspešni. Začnejo idealizirati te modele in na koncu ustvarijo kopico nerealnih pričakovanj za svoje življenje.

Pomanjkanje ljubezni do sebe

Odsotnost ljubezni do sebe je neposredno povezana z nizkim samospoštovanjem. Ne morejo se počutiti ljubljeni. Čeprav jim prijatelji in družina govorijo drugače, verjamejo le svojim lastnim prepričanjem.

Posledično se razvijejo številne negativne, celo samouničevalne navade, ker ne najdejo olajšanja od tega občutka praznine.

Iskanje priznanja

Ti ljudje nenehno iščejo zunanje priznanje. Naredijo vse, da bi ugajali drugim, pri čemer tvegajo svoje duševno in telesno zdravje, da bi dosegli ta ideal. Če je treba, izničijo svoj okus in sanje, da bi lahko ugajali drugim.

Obrambno vedenje

Ker kritike ne sprejemajo na zdrav način, se ljudje s tem kompleksom nanjo odzivajo agresivno. Govorice ali napake drugih so zanje izhod v sili, da se počutijo bolje.

Kompleks manjvrednosti lahko sproži nekatera nasprotujoča si vedenja, od pretiranega ukvarjanja s tem, kako ugajati drugim, ali socialnega umika do agresivnega vedenja. Vsaka oseba se bo odzvala na svoj način, vendar mora to vedenje nadomestiti občutek manjvrednosti v njej.

Te značilnosti medsebojno delujejo kot obrambni mehanizem. Vsaka od njih je povezana s travmami, ki jih je človek doživel v preteklih izkušnjah, zato ta vedenja postanejo odzivi na ta negativna občutja.

Pogosti vzroki za kompleks manjvrednosti

Zdravstveni delavci menijo, da je kompleks manjvrednosti posledica ponavljajočih se situacij, ki te ljudi vodijo v manjvrednost v primerjavi z drugimi. Spodaj spoznajte pogoste vzroke, ki lahko povzročijo to motnjo!

Primeri ustrahovanja

Nadlegovanje je dejanje fizičnega in psihičnega nasilja, ki se sistematično in ponavljajoče pojavlja v šolah.Agresija je lahko oblika ustrahovanja s preklinjanjem in poniževanjem ali fizična agresija.

To vrsto agresije običajno izvaja skupina do posameznika, da bi žrtev označila kot izobčenca, kar poleg drugih psiholoških težav, kot je kompleks manjvrednosti, povzroča tudi moteč občutek nepripadnosti.

duševno zdravje posameznika

Ljudje, katerih duševno zdravje je oslabljeno zaradi drugih psiholoških težav, kot sta na primer depresija ali anksioznost, imajo pogosto slabši pogled na življenje. Te pesimistične misli jih pogosto vodijo v negativno samopodobo, zaradi česar so dovzetni za razvoj kompleksa manjvrednosti.

Obstajajo tudi druge motnje in psihična stanja, ki lahko sprožijo ta kompleks, na primer:

- Socialna fobija;

- Psihopatija;

- Shizofrenija;

- Izogibajoča se osebnostna motnja;

- Narcistična osebnostna motnja.

Izobraževanje in odnos s starši

Glede na to, kakšen je odnos med otroki in njihovimi starši, lahko v otroštvu nastane več travm. Način, kako starši vzgajajo svoje otroke s poudarjanjem njihovih napak ali pomanjkljivosti, lahko povzroči, da otroci odraščajo negotovi glede svojih sposobnosti.

Zato je pomembno opazovati, kako vzgajate svoje otroke, saj lahko poleg tega, da se izognete različnim travmam, preprečite nastanek motenj ali motenj pri otroku.

Osebne značilnosti posameznika

Razvoj kompleksa manjvrednosti zaznavamo tudi pri posameznikih, ki imajo osebne značilnosti, ki so zanje neprijetne. Običajno glede na standarde družbe te značilnosti postanejo razvrednotene, ta odnos pa pogosto vodi v negativne interpretacije samega sebe.

Kulturna in okoljska sporočila

Kultura in okolje, v katerem živimo, določata številne estetske in družbene standarde, ki lahko pri večini posameznikov vzbudijo občutek neustreznosti. To je posledica dejstva, da se ne morejo prilagoditi tem standardom, kar povzroča socialni umik ter celo telesne in psihološke motnje.

Zato naj bi bil občutek manjvrednosti posledica teh nerealnih izkušenj družbe. Pojavljajo se namreč zaradi vrste diskriminacij in prikrajšanosti, kot so npr:

- Nizek socialno-ekonomski status;

- Religija;

- Spolna usmerjenost;

- Pojmovanja etnične pripadnosti in rase;

- Neprekosljivi estetski standardi;

- Spol;

Neugodne primerjave v otroštvu

Primerjave med otroki iste starostne skupine v razredu ali v družini so običajne. Vendar lahko glede na vrsto primerjave škodujete otrokovemu dojemanju tako, da v njegovi zavesti sprožite vsiljivo misel. Primerjalni učinek namreč ni vedno pozitiven ali zdrav.

Kadar je tovrstno razmišljanje pogosto, ga otroci ponavljajo, s tem pa ustvarjajo samovrednotenje, ki je lahko pogosto negativno, kar lahko privede do podrejanja in negotovosti, kar je posledica občutka manjvrednosti.

Načini reševanja kompleksa manjvrednosti

Največ težav imajo tisti, ki trpijo zaradi kompleksa manjvrednosti, pri sprejemanju samega sebe. Ta občutek bo mogoče premagati le, če se oseba spopade s tem prvim izzivom. Vendar pa obstajajo načini za spopadanje s kompleksom manjvrednosti, preberite in ugotovite, kateri so ti načini!

Spoznajte vir svojih občutkov

Zlorabljeni odnosi, travme, kulturne vrednote in zanemarjanje staršev so nekateri od dejavnikov, ki so lahko v njegovem življenju povzročili občutek neustreznosti.

Poiščite izvor tega občutka, da bi razumeli svojo negotovost, in se vprašajte, da bi dali nov pomen svoji preteklosti. V tem primeru vam lahko psihološko zdravljenje pomaga najti glavne razloge za vaš kompleks in vam ga pomaga tudi zdraviti.

Povečajte delež pozitivnih misli

Število misli, ki jih na dan predela naša zavest, je nešteto. težnja, da velik del teh misli reproduciramo, je ogromna, saj smo potopljeni v rutino. Vedno reproduciramo isto vedenje.

Upoštevajte, da večino časa preživite v stanju neustreznosti, zato je velika večina teh misli vsiljivih. Zato boste za spopadanje z njimi potrebovali nove vplive. Zato je nujno, da povečate delež pozitivnega razmišljanja, da bi v življenju dosegli ravnovesje in dobro počutje.

Ustvarite rituale za dober začetek dneva

Pogosto se ne zavedamo, da naša rutina določa različne miselne vzorce, ki morda širijo občutek manjvrednosti, zato vam lahko ustvarjanje različnih ritualov v vašem dnevu pomaga prekiniti te vzorce, da oživite svojega duha in pozitivno delate s temi mislimi.

Gradite odnose in se družite s pozitivno naravnanimi ljudmi.

Morda se tega čustvenega stanja ne uspete znebiti, ker gojite odnose z ljudmi, ki imajo na vas negativen vpliv. z drugimi besedami, zaradi druženja z določenimi ljudmi ste lahko depresivni in tesnobni. le vi lahko spremenite to resničnost.

Znebite se teh negativnih vplivov in v mislih vam bo lažje. Z odpravo teh težav v življenju ste korak bližje k premagovanju kompleksa manjvrednosti.

Naturalizirajte pomanjkljivosti

Napake so del človekovega procesa zorenja. Z drugimi besedami, če ste v življenju naredili napako, ne dovolite, da ta napaka ovira vaš razvoj. Učite se iz svojih napak in vsakič, ko boste opravili to nalogo, boste opazili znatno izboljšanje.

Ne pozabite, da so napake bistvenega pomena za učenje. Če obupamo, ko naredimo kakršno koli napako, se ta proces začne prav z napakami. Ne dvomite, da vam bo uspelo, če boste poskusili, saj je prav poskus tisti, ki vam bo čez trenutek prinesel pravo.

In ko boste dosegli ta trenutek, boste postali bolj samozavestni o svojih sposobnostih in naturalizirali svoje neuspehe. Kmalu se boste lahko znebili tega negativnega občutka in se razvijali v svojem izzivu premagovanja kompleksa manjvrednosti.

Utrjevanje prepričanja, da ste dovolj dobri.

Spodbujanje samozavesti je proces, ki bo od ljudi, ki imajo kompleks manjvrednosti, zahteval napor. Na splošno postanejo diskreditirani glede svojih sposobnosti in se zmanjšajo ter ne morejo napredovati v svojih dejavnostih.

Vendar obstajajo načini, kako delati na tem, da se prepričate, da ste dovolj dobri. Eden od njih je samozavedanje. Od trenutka, ko spodbudite svojo zavest, da se spopade s travmami, se ne boste zavedali le svojih napak, temveč tudi svojih kakovosti.

Takrat boste spoznali, kako zelo ste se v življenju razvili, in se počutili zadovoljne s svojim napredkom, spoznali svojo vrednost in pridobili samozavest za nadaljevanje poti.

Soočite se s svojimi strahovi

Nima smisla skrivati svoje ranljivosti v želji, da bi pokazali, kdo niste. Soočanje s svojimi strahovi bo temeljnega pomena za premagovanje tega negativnega občutka, ki ga imate o sebi. Šele ko se boste sprejeli, boste lahko premagali to motnjo in se začeli dobro počutiti.

Kako lahko psiholog pomaga pri kompleksu manjvrednosti?

Če pri sebi opazite nekatere značilnosti, ki spominjajo na zdravstveno stanje, kot je kompleks manjvrednosti, lahko poiščete terapevtsko obravnavo, da bi ugotovili, na kateri ravni je ta kompleks in kako ga lahko odpravite.

Seanse vam bodo pomagale ugotoviti izvor vaših občutkov neustreznosti in vam ponudile druge poglede na vašo zgodbo. Tako bo proces razumevanja lažji in bolj objektiven, tako da se boste lahko spoprijeli s svojo težavo, ne da bi se samosabotirali.

Psiholog vam bo ob vaši volji do spremembe služil kot podporna točka, da boste lahko spremenili svoj način razmišljanja. Kmalu boste začutili majhne preobrazbe v zvezi s svojimi občutki in začeli se boste sprejemati takšni, kot ste, brez strahu pred neustreznostjo.

Kot strokovnjak na področju sanj, duhovnosti in ezoterike se posvečam pomagati drugim najti pomen svojih sanj. Sanje so močno orodje za razumevanje naše podzavesti in lahko ponudijo dragocen vpogled v naše vsakdanje življenje. Moje lastno potovanje v svet sanj in duhovnosti se je začelo pred več kot 20 leti in od takrat sem obsežno študiral na teh področjih. Rad delim svoje znanje z drugimi in jim pomagam, da se povežejo s svojim duhovnim jazom.