Splošne ugotovitve o simptomih eksistencialne krize

V življenju vsakega človeka so trenutki, ko doživimo fazo popolne nesmiselnosti. Življenje se zdi mučeništvo, spopadanje z njim pa dušeče in povzroča vsiljive misli, zlasti ko smo sami.

Občutek osamljenosti je lahko sprožilec eksistencialne krize, saj se moramo takrat, ko smo sami s seboj, spopasti z mislimi, ki vdirajo v našo zavest.

Razmišljanje kmalu postane neznosno in začnemo proces introspekcije in izolacije, ki lahko, če ga ne zdravimo, vpliva na naše dobro počutje. Eksistencialna kriza ni redek problem, spremlja človeštvo skozi vso zgodovino, tako zelo, da lahko njeno senco opazimo v umetnosti in filozofiji.

V nadaljevanju preberite nekaj več o simptomih eksistencialne krize, da bi razmislili o svojem duševnem zdravju in o tem, kaj je treba storiti za izboljšanje tega stanja.

Razumevanje eksistencialne krize in kako jo prepoznati

Razlogov, ki lahko sprožijo eksistencialno krizo, je nešteto, saj je vsak posameznik poseben in s seboj nosi zgodovino čustev, dogodkov in odnosov, ki vplivajo na to stanje zavesti.

Vendar je mogoče ugotoviti, kdaj imate eksistencialno krizo. Preberite, kako.

Kaj je eksistencialna kriza

Leta 2016 je bila po raziskavi, ki jo je opravila revija International Journal of Psychology, objavljena knjiga, ki eksistencialno krizo opredeljuje kot skupek čustev strahu, krivde in tesnobe.

Za razliko od drugih duševnih kriz jo sprožijo notranji konflikti in celo ustvarja značilno sliko tesnobe, ki neposredno vpliva na rutino in zdravje tistih, ki jo občutijo. Kmalu bo oseba občutila negativen vpliv teh čustev, kar bo vplivalo na njen občutek odgovornosti, namen, predanost in celo avtonomijo.

Občutek praznine ali izgube smisla krepi krizo in prebuja tesnobo, ki postane stalnica v človekovem življenju. Posledično eksistencialna kriza doseže vrhunec z ustvarjanjem kroga duševnih kriz, ki lahko ovirajo družbeno sobivanje.

Kako ga prepoznati

Prvi znaki, da doživljate eksistencialno krizo, so praznina namena v odnosu do življenja. Čutite, da nič nima smisla, zato se prenehate posvečati odgovornostim in začnete proces izolacije.

Dokler ta scenarij ne bo dosežen, je običajno, da opazite nekatere misli, stališča in občutke, ki vam ne koristijo, kot so: duševna utrujenost, pesimizem, tesnoba, nespečnost, socialna izolacija in anhedonija.

Tako se posameznik počuti negotovega glede sebe in sveta ter ne more nahraniti svojih čustev in misli z vrednotami, ki so bistvene za ohranjanje življenja. Odsotnost vrednot spodbuja to odtujenost, ki ne vpliva le na njegovo družbeno življenje, temveč tudi na njegovo duševno in telesno počutje.

Kaj sproži eksistencialno krizo

Glavni sprožilci eksistencialne krize še niso opredeljeni, saj je vse odvisno od posameznika in njegovega odnosa s svojim kontekstom. Obstajajo nekateri dejavniki, ki kažejo na krizo, vendar so splošni in lahko kažejo na simptome drugih duševnih kriz ali psiholoških motenj.

Nekatere od teh so napetosti in izzivi, ki lahko v posamezniku sprožijo naraščajoče nelagodje, zlasti če so povezani s preteklimi travmami ali dogodki, ki so ga globoko prizadeli. Iz tega se v njegovo zavest naseli dvom in začnejo se prve eksistencialne krize.

Obstajajo tudi drugi motivacijski dejavniki, kot so:

- Občutek krivde;

- Žalost zaradi izgube;

- socialno nezadovoljstvo;

- Osebno nezadovoljstvo;

- Zatiranje čustev.

Glavni simptomi eksistencialne krize

Razlogi, ki vzbujajo skrb strokovnjakov v zvezi s to duševno krizo, so v njenih simptomih. Tesnoba, na primer, že prinaša negativne posledice za posameznika in ki lahko, če je ne zdravimo, privede do resnejših težav.

Zavedajte se glavnih simptomov eksistencialne krize v nadaljevanju in vedite, kako prepoznati, ali ste v krizi.

Anksioznost

Tesnoba je pogost simptom med ljudmi, saj v njih prebudi stanje budnosti in skrbi, ki je temeljnega pomena za preživetje. Z razvojem družbe pa se je ta občutek preoblikoval in povzročil vrsto simptomov, ki lahko vplivajo na vaše telesno in duševno zdravje.

Med eksistencialno krizo, ko se soočamo z negotovostjo namena, se pogosto pojavi tesnoba, s tem pa tudi negativni simptomi. Kmalu se pojavijo neurejeno spanje, telesna napetost, nemir, duševna utrujenost, razdražljivo razpoloženje in pomanjkanje koncentracije.

Tudi nekateri drugi telesni simptomi, kot so tresenje, potenje, paraliza in zadihanost, so del stanja eksistencialne krize, ki jo spremlja tesnobna kriza.

Duševna izčrpanost

Duševna izčrpanost ni neposredno povezana z nalogami, ki jih opravljajo čez dan, saj je stanje utrujenosti posledica njihove duševne zmedenosti in pomanjkanja življenjskega smisla. Posledično doživljanje eksistencialne krize pogosto privede do velike duševne utrujenosti, ki lahko onemogoči opravljanje najpreprostejših nalog.

Vendar je treba poudariti, da so ti trenutki, tako kot tesnobna kriza, prehodni, zato ne pozabite, da je vaša izčrpanost obdobje, vztrajajte in kmalu boste začutili, da je vaš um bolj miren in sproščen.

pomanjkanje želje po druženju

Drug pogost simptom eksistencialne krize je občutek nepovezanosti z realnostjo, začnete čutiti, da ne pripadate nobeni družbeni skupini. Vaša odločitev za spopadanje s to osamljenostjo se odraža v nepripravljenosti za druženje.

Na začetku je to obdobje lahko negativno, saj se boste izolirali od ljudi in živeli samotarsko življenje. Vendar je to lahko tudi čas globokega stika s seboj in lahko prebudi samospoznanje, ki ga potrebujete za spopadanje s krizami.

Obup in pesimizem

Vprašanje obstoja sproži zaporedje čustev, ki pri posamezniku, ki doživlja eksistencialno krizo, povzročijo obup. Žalost, strah in tesnoba postanejo pogosti občutki v njegovi krizi in spremenijo njegovo dojemanje sveta.

Zaradi tega postanete bolj pesimistični glede življenja in iščete način, kako se rešiti teh občutkov. Pogosto se zgodi, da se ob teh čustvih sprožijo tudi druge krize, kot je depresija.

Vendar pa je treba upoštevati, kako dolgo so ti občutki aktivni, in če trajajo dlje časa, je dobro poiskati pomoč strokovnjaka ali se pogovoriti z bližnjo osebo, da bi se lažje spoprijeli z njimi.

Pomanjkanje perspektive za prihodnost

Ob vseh zgoraj izpostavljenih občutkih je običajno, da posameznik, ki doživlja eksistencialno krizo, čuti pomanjkanje perspektive v odnosu do prihodnosti. Vrednote, ki vas spremljajo, izgubijo pomen in izpraznijo vaš smisel življenja, kar vam preprečuje, da bi si prihodnost predstavljali kot temeljni del svojega bitja.

Neskončnost možnih izbir postane očitna, vi pa se začnete počutiti negotovo glede svojih prepričanj in odločitev v krizi. To lahko ovira rast na vseh področjih vašega življenja, saj ni življenjskega načrta, ki bi upravičil vašo predanost prihodnosti.

Spremembe spanja in apetita

V krizi se pogosto pojavijo spremembe v spanju in apetitu, saj osnovne potrebe postanejo nepomembne. Začnete zanemarjati vso skrb in pozornost, ki sta potrebni za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Posledično nespečnost in pomanjkanje apetita postaneta običajna v vsakdanjem življenju.

Na tej točki je pomembno, da ozavestite pomen skrbi zase, saj se boste tako počutili bolj pripravljeni in okrepljeni za spopadanje s krizami. Poskrbite za svoje telo in um, spoštujte svoje meje in razumite, da so odgovorne za vaše preživetje. To je dovolj, da vam bo pomagalo pri tej nalogi.

Občutek nesposobnosti

Ta občutek je čustveno stanje, ki izhaja iz občutka manjvrednosti in negotovosti, občutkov, ki izvirajo iz stanja eksistencialne krize, in je povezan s samokritičnostjo, predvsem z občutkom nezmožnosti odzivanja na druge simptome krize, kot je na primer pomanjkanje perspektive za prihodnost.

Samokritičnost postane pretirana, z njo pa tudi občutek nesposobnosti. Ne počutiš se nesposobnega zato, ker ne moreš opraviti svojih nalog, temveč zaradi eksistencialne krize, ki ti onemogoča, da bi jih opravil.

Vrste eksistencialne krize

Poleg simptomov je mogoče razvrstiti tudi vrste eksistencialne krize, saj je vsaka od njih posledica določenega dogodka ali občutka. Z njihovim razumevanjem boste lahko prepoznali svojo vrsto eksistencialne krize, preberite, da ugotovite, katera je vaša, in se v zaporedju naučite, kako jo premagati!

Smisel življenja

Ljudje, ki doživljajo eksistencialno krizo, se pogosto sprašujejo o smislu življenja. "Kaj je moj namen?" ali "Kakšen je pravi smisel mojega obstoja?" so nekatera pogosta vprašanja, ki sprožijo množico misli, ki posameznika pripeljejo v duševni zastoj.

Običajno se tako počutimo v obdobjih prehoda, ko začasno izgubimo varnost, ki nam jo zagotavljajo naš dom in ljudje, ki so nam blizu. Predvsem pa je lahko občutek eksistencialne praznine povezan z dejstvom, da doživljate to fazo sprememb v življenju.

Smrtni primeri in bolezni

Tudi žalovanje zaradi izgube ali bolezni lahko prebudi vprašanja o vašem obstoju. Običajno se v teh trenutkih sprašujete o končnosti življenja, saj v prepričanju o minljivosti življenja postanete zaskrbljeni pred svojo resničnostjo, kar povzroči eksistencialno krizo.

To dojemanje v zvezi s smrtjo v njem prebudi negativna čustva, v njegovi zavesti pa se začne prazniti sam smisel življenja. Kmalu se zdi, da nič nima smisla, in to postane eden od sprožilcev krize.

Strah pred odgovornostmi

Strah pred odgovornostjo ni povezan le s strahom pred obveznostmi, temveč se pojavi tudi ob zavedanju odgovornosti. Predvsem takrat, ko se zavemo, da moramo prevzeti odgovornost za svoje odločitve in dejanja, kar ustvarja preobremenjenost glede naše prisotnosti v svetu.

Odgovornosti do življenja bodo vedno prisotne, začetni strah pred obveznostmi je pogost in je lahko povezan predvsem s strahom pred napako. Nato se ustvari vrsta sprožilcev ali mehanizmov, da bi se izognili resničnosti in se ne ukvarjali s svojimi odgovornostmi.

Zatiranje čustev in občutkov

Če si ne dovolite čustev in občutkov, lahko pride do eksistencialne krize. V tem obdobju je običajno, da negativna čustva blokirate in jih ponotranjite. Zaradi zatiranja teh čustev se z življenjem soočate brezbrižno do tega, kar čutite, in tako ustvarjate lažno srečo, s katero prikrivate resničnost.

Takšen odnos do svojih čustev lahko sproži ne le eksistencialno krizo, temveč tudi vrsto drugih psiholoških težav, kot sta tesnoba in depresija. Zato je pomembno, da občutite ta negativna čustva in občutke, le tako boste lahko pristno doživeli srečo.

Kako premagati eksistencialno krizo

Eksistencialna kriza se pojavlja v določenih življenjskih obdobjih, njeno vztrajanje pa je povezano z vašim odzivom na krizo. V nadaljevanju spoznajte, kako jo premagati, da se boste v življenju spet vrnili k dobremu počutju.

Razvijanje čustvene inteligence

Čustvena inteligenca je skupek spretnosti, ki vam omogočajo razumeti svoja čustva in občutke ter vam pomagajo, da jih bolje obvladate. Oseba z razvito čustveno inteligenco ve, kaj čuti, in pozna učinke svojih čustev na telo, zato se zna z njimi spopasti.

Zato je tako pomembno, da izboljšate svojo čustveno inteligenco, saj boste tako lahko bolje obvladovali svoja čustva in nadzorovali svoje misli ter tako preprečili razvoj eksistencialne krize.

Sprejemanje zdrave rutine

Zdrava rutina je temeljnega pomena za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja, saj boste s skrbjo zase zagotovili pogoje, potrebne za zmanjšanje obdobja eksistencialne krize in, kdo ve, celo za njeno odpravo.

Ko poskrbite zase, se v vašem življenju ustvari pozitiven krog, oblikujejo se sreča, strpnost do sebe in upanje ter začnete verjeti vase in v življenje. Nekaj nasvetov za ohranjanje zdrave rutine:

- Ustvarite rutino spanja;

- Ohranite uravnoteženo prehrano;

- Vadite telesne dejavnosti;

- preživljanje časa s prijatelji in družino;

- V mirnem času si oglejte filme ali berite.

Iskanje samospoznanja

Spoznavanje samega sebe posamezniku omogoča razumevanje njegovega jaza in ustvarja notranje interakcije, ki lahko oblikujejo njegovo dojemanje v odnosu do sveta. Na ta način se vaši občutki in misli začnejo povezovati na harmoničen način, saj boste bolje razumeli sami sebe.

Zato je bistvenega pomena, da razumete svojo eksistencialno krizo in sprožilce, ki so vas pripeljali do nje, saj boste le tako lahko razumeli, kaj se vam dogaja in kako se boste najbolje spopadli s krizo.

Strokovna podpora in zdravljenje

Za vsako težavo, ki jo doživimo v življenju, bodisi finančno, socialno, fizično ali psihološko, je pomembno, da so nam blizu ljudje ali strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo pri reševanju teh težav. Smo bitja, ki potrebujejo kolektivnost ne le zaradi ohranjanja vrste, temveč tudi zato, ker razumemo, da smo zgrajeni iz naših odnosov.

Dialog je v tem primeru močno orodje, s katerim se lahko poglobite v svojo eksistencialno krizo in razumete, kaj vas prizadene. Navsezadnje lahko pogled drugega o vas pove veliko več, kot že veste.

Ko se soočite s simptomi eksistencialne krize, upoštevajte nasvete in po potrebi poiščite strokovno pomoč!

Eksistencialna kriza nas spremlja na neki točki v življenju, saj se kot razmišljujoča bitja pogosto sprašujemo o svojem obstoju, vrednosti življenja in o tem, ali je vredno živeti ali ne. Glede na to je pomembno, da ta trenutek razumete kot prelomnico, saj se nekaj spreminja in vi prav tako.

Opazujte simptome, zlasti njihovo intenzivnost, če menite, da vas kriza onesposablja, potem je vredno poiskati pomoč strokovnjaka. Ta vas bo lahko usmeril in vam glede na vrsto in simptome ponudil najboljše zdravljenje.