Kaj je anksiozna kriza?

Napad tesnobe povzroči močan občutek tesnobe, živčnosti in negotovosti. Ljudje se počutijo, kot da bi se lahko vsak trenutek zgodilo nekaj zelo slabega in neobvladljivega. Običajno ljudje doživijo napad tesnobe zaradi stresnih situacij, kot so izpit, predstavitev ali izguba ljubljene osebe.

Simptomi, ki jih doživijo tisti, ki doživijo napad tesnobe, so med drugim: pospešen srčni utrip, mravljinčenje po telesu, občutek lahkotnosti v glavi. Eden od načinov, kako poskušati zmanjšati tesnobo, je, da za trenutek počasi dihate in zaprete oči. To bo pomagalo normalizirati srčni utrip in umiriti dihanje.

V današnjem članku boste odkrili nekaj informacij o anksiozni krizi, kot so simptomi, ki kažejo, da se pojavlja anksiozna kriza, kaj povzroča krizo, kako se z njo spopasti, nasveti, kako pomagati nekomu, ki se sooča s to težavo, in nekaj načinov za preprečevanje krize.

Simptomi anksiozne krize

Simptomi anksiozne krize nastanejo zaradi neravnovesja hormona adrenalina, ki kroži v krvi. To se zgodi, ko se ljudje znajdejo v kakšni pomembni situaciji, kot je na primer predstavitev, ko pa so ti simptomi pogosti, je to lahko znak anksiozne motnje.

V tem delu članka boste spoznali nekatere simptome, ki se pojavljajo pri tistih, ki doživljajo tesnobno krizo. Ti simptomi so med drugim: skrajni in nenadni strah, hitenje srca, slabost, slabost, občutek omedlevanja.

Ekstremni in nenadni strah

Simptomi anksiozne krize so zelo raznoliki in včasih se ljudje počasi zavedajo, da doživljajo krizo. Eden od teh simptomov je izjemen strah brez razlage ali očitnega razloga.

Strah je lahko posledica kraja, kjer se oseba nahaja, trenutne situacije ali notranjega spomina. Lahko je neobvladljiv in se nanaša na neobstoječo grožnjo, med napadom tesnobe pa se vsa čustva in misli ekstrapolirajo, zaradi česar se ljudje obnašajo drugače kot običajno.

Srčni utrip

Drugi simptom, ki ga lahko opazimo med napadom tesnobe, je pospešen srčni utrip. Ta simptom še poslabša sliko tesnobe, saj povzroči, da oseba postane zaskrbljena in prestrašena.

Poleg tega lahko ljudje občutijo tudi bolečine v prsih, kar okrepi strah pred srčnim infarktom. Tako ob skrbi pred morebitnim srčnim infarktom ljudje postanejo še bolj neobvladljivi, občutek strahu pa se okrepi. Tahikardija lahko povzroči tudi bolečine v drugih delih telesa, s čimer se kriza še poslabša.

Slabost

Med napadom tesnobe lahko ljudje občutijo tudi slabost, vključno z željo po bruhanju. Običajno do tega občutka ne pride, vendar je zelo neprijeten in na koncu zmoti prehranjevalne navade ljudi.

Odvisno od intenzivnosti slabosti med napadom sicer ne pride do bruhanja, lahko pa povzroči nelagodje v želodcu. Ta simptom lahko traja dolge minute in povzroči veliko nelagodje.

Občutek slabosti

Poleg slabosti lahko ljudje, ki se soočajo z napadom tesnobe, občutijo tudi občutek omedlevice. Običajno ljudje dejansko ne omedlijo, vendar občutijo nelagodje zaradi občutka, da izgubljajo nadzor nad svojim telesom.

Ta občutek je precej intenziven, poleg tega imajo ljudje lahko zamegljen vid in jim oslabijo kolena, zaradi česar se težko premikajo. Zato je pomembno, da ob tem simptomu prosijo za pomoč in poiščejo prostor, kjer se lahko usedejo.

Občutek smrti

Ljudje, ki doživljajo anksiozno krizo, lahko občutijo tudi občutek smrti, ki je eden najbolj zastrašujočih simptomov. Ta občutek je precej krut, saj povzroča grozljiv in nepojasnjen strah.

Tudi če življenje ljudi ni resnično ogroženo, imajo občutek, da se lahko vsak trenutek kaj zgodi in jim vzame življenje. V teh krizah jim bo v veliko pomoč, če jih bo spremljala oseba, ki jih razume.

Odmik od sedanjosti

Druga težava, s katero se soočajo tisti, ki trpijo zaradi napadov tesnobe, je ločitev od sedanjosti. To se zgodi, ker so občutki, ki jih občutijo, izjemno hudi in lahko vodijo v čustveno preobremenitev.

Ta ločitev od sedanjosti je povezana z možganskim obrambnim mehanizmom, ki se uporablja, kadar možgani ne morejo predelati resnične in zelo slabe situacije. Poleg tega občutka, da nismo v realnosti, lahko po napadu tesnobe pride tudi do izpadov spomina.

Imate občutek, da ste opazovalec neke krize.

V tesnobni krizi se lahko ljudje počutijo, kot da opazujejo krizo nekoga drugega, ne da bi se zavedali, da se kriza dogaja njim. Zdi se, kot da bi prizor opazovali z očmi nekoga drugega.

Po napadu tesnobe in ob pojavu tega simptoma imajo lahko ljudje, tako kot v primeru disociacije od resničnosti, težave s spominom na dogodke, ki so se zgodili trenutek pred napadom tesnobe.

Neurejene misli

Neurejeno mišljenje je zelo zapleten simptom, saj lahko podaljša anksiozno krizo. Zaradi neurejenih, zmedenih misli namreč ljudje ne morejo razmišljati logično in ne morejo razumno razumeti, kaj se dogaja okoli njih.

Zaradi tega ne morejo spremeniti svojih slabih misli, ki krepijo občutke smrti ali skrajnega strahu. Zato se anksiozna kriza stopnjuje, kar lahko zelo škoduje duševnemu in telesnemu zdravju ljudi.

Vzroki za anksiozno krizo

Vzroki za anksiozno krizo so pri vsakem posamezniku različni, na splošno pa so med drugim povezani s stresom, čustvenimi pretresi zaradi nekega konflikta. Zato je potrebna preiskava vsakega bolnika, da bi bolje razumeli, kaj krizo stopnjuje ali povzroča.

V tem delu članka bomo govorili o nekaterih možnih vzrokih za anksiozno krizo, kot so psihološke travme, stresne situacije, genetski dejavniki in osebni sprožilci.

Psihološke travme

Psihološke travme so lahko vzrok tesnobe, depresije in celo stalnega občutka bolezni. Vsa ta občutja in težave lahko povzročijo situacije ali dogodki, ki so v nekem obdobju življenja povzročili stisko, in jih imenujemo posttravmatski stres.

Ta psihološka motnja povzroča pretiran strah po izkušnji zelo šokantne, strašljive ali nevarne situacije. Med temi situacijami so na primer udeležba v vojnah, ropi ali nasilje v družini.

Poleg tega se te psihološke travme lahko pojavijo po neki nepričakovani spremembi v življenju ljudi, kot je na primer smrt bližnje osebe. Tako lahko posttravmatski stres uvrstimo tudi med anksiozne motnje, ki jih povzroči izpostavljenost travmatičnim situacijam.

Stresne razmere

Stresna situacija je poleg tega, da povzroča tesnobo, odgovorna tudi za težave v komunikaciji med osebo, ki doživlja tesnobno krizo, in drugo osebo. Povzroči lahko bolj nasilno, grobo in nevzgojeno komunikacijo.

Stres lahko povzroči anksiozno krizo ali pa je odgovoren za njen nastanek. Stres povzroči tudi, da ljudje iščejo opravičila, izgovore, zaradi česar oseba ne vidi težav, s katerimi se sooča.

Genetski dejavniki

Obstajajo tudi genetski dejavniki, ki povzročajo težave z anksioznimi motnjami, tako da če so starši trpeli za anksioznimi motnjami, bodo verjetno tudi njihovi otroci imeli enake težave. Zato se lahko izkušnje z anksioznimi motnjami prenesejo na vse člane družine.

Čeprav vemo, da ima vsak človek različno stopnjo anksioznosti, na to vprašanje vplivajo tako geni kot tudi način vedenja staršev in starih staršev ter način vzgoje otrok in vnukov. Velja, da ima večina psiholoških motenj, med katerimi je tudi anksioznost, genetske in okoljske vzroke.

Čeprav je znano, da ima genetika večjo težo, je ob individualnem pogledu mogoče opaziti, da obstaja variacija tega možnega vzorca. Na splošno pa velja, da če imajo ljudje primere anksioznosti med svojimi starši, se bodo najverjetneje tudi sami soočili s to težavo.

Osebni sprožilci

Osebni ali čustveni sprožilci delujejo kot ovire, zaradi katerih je težko pozabiti dogodke ali se celo znebiti prepričanj, mnenj in vrednot, ki so v življenju ljudi zelo togi. Tako si tisti, ki so v preteklosti doživeli situacije trpljenja, po najboljših močeh prizadevajo oblikovati nove spomine in ustvariti srečnejše življenje.

Kadar pa se soočijo z osebo, situacijo, dejanjem ali govorom, ki jih spominja na bolečo izkušnjo iz preteklosti, se lahko odzovejo ali zavzamejo stališča, ki so v nasprotju z njihovim običajnim načinom delovanja. Tako ljudje sprejemajo prenagljene odločitve, ki škodujejo njihovemu dobremu počutju ter celo povzročajo stres in duševno utrujenost.

Kako se spopasti s tesnobno krizo

Glede na vse simptome in vzroke, povezane z anksiozno krizo, je mogoče ugotoviti, da gre za bolezen, ki lahko povzroči težave za splošno zdravje ljudi. Zato je pomembno vedeti, kakšni so možni načini reševanja te težave.

V nadaljevanju bomo govorili o različnih načinih spoprijemanja s tesnobno krizo, se naučili, kako se ločiti od situacije, ki povzroča tesnobo, dihalnih vajah, vizualizaciji, sprejemanju realnosti, sproščanju mišic, uporabi petih čutov in analiziranju misli.

Distanciranje od situacije

Eden od načinov spopadanja s tesnobno krizo je, da se oddaljite od situacije, ki jo je povzročila, zato osredotočanje na simptome, ki se pojavljajo, pripomore le k poslabšanju težave. Zato je nujno, da pozornost preusmerite od simptomov in se osredotočite na določeno dejavnost, kot je na primer dihanje.

Seveda ni lahko preusmeriti pozornost od težave, vendar je mogoče poskusiti z globokim dihanjem. Druga pomembna točka je, da poiščete strokovno pomoč za iskanje možnih rešitev za napade tesnobe.

Globoko vdihnite

Eden od simptomov med napadom tesnobe je hitro dihanje, ki povzroči hiperventilacijo. Takrat je pomembno, da poskušate dihati bolj zavestno, vdihovati in izdihovati počasi in globoko. S tem lahko zmanjšate stres in zagotovite večjo oksidacijo možganov, kar izboljša tudi koncentracijo.

S tem je mogoče zmanjšati občutek dušenja in oteženega dihanja, zato, ko opazite, da se približuje napad tesnobe, poskusite dihati počasi. Eno roko položite na trebuh, drugo pa na prsni koš in poskusite dihati počasi, skozi prepono. Vdih skozi nos, zadržanje zraka za 3 sekunde in počasno sproščanje zraka skozi usta bodo prinesli pomiritev.

Vaje za vizualizacijo

Ker je eden od simptomov zasidranost v slabe in tragične misli, je eden od načinov za ublažitev anksiozne krize, da se znebimo tega miselnega vzorca. Vaje vizualizacije so odličen način za izboljšanje miselnega vzorca.

Poskusite pomisliti na kraj, ki oddaja mir in sproščenost, lahko je to pokrajina, potok ali kakšen kraj iz preteklosti, ki je prinesel te občutke. V celoti se osredotočite na to vizualizacijo in prizoru dodajte več podrobnosti. S to dejavnostjo lahko umaknete misli iz negativnega vzorca, umirite dihanje in se odklopite od simptomov tesnobe.

Sprejemanje resničnosti

Tesnobna kriza, zlasti prva, je izkušnja, ki občutke popelje v vrtinec. Pri hujših krizah je precej težko ohraniti nadzor nad situacijo, tudi če se kriza ponovi, kar se bo verjetno zgodilo, se ne smemo jeziti ali boriti proti občutkom.

Sprejemanje realnosti dogodkov je najboljša drža, tudi ta lahko pomaga za trenutek ublažiti krizo. Oseba namreč razume, kaj se dogaja, zato se lahko čim bolje osredotoči na prakse za izboljšanje krize.

Sprostitev mišic

Pogosto je prva reakcija osebe, ki doživlja tesnobno krizo, krčenje mišic, kar je obrambni mehanizem organizma. Vendar to povzroči večjo bolečino in nelagodje ter poveča občutek tesnobe.

Zato poleg vaj za nadzor dihanja, ko je to bolj normalno, poskusite sprostiti mišice. Tudi z dihanjem poskusite sprostiti mišice, najprej glavo, vrat in nato točke, ki so med tem običajno zelo napete, kot so čeljust, usta, zadnji del vratu in ramena.

Uporaba petih čutov

Uporaba petih čutov je tudi način za zmanjšanje simptomov, ki jih povzroča anksiozna kriza. Z aktiviranjem čutov se bo oseba počutila prisotno na mestu, kjer se nahaja, ter v sedanjosti, tukaj in zdaj.

Pri tej vaji poskusite našteti 5 stvari, ki jih vidite, 4 stvari, ki se jih lahko dotaknete z rokami, 3 zvoke, ki jih trenutno slišite, 2 vonja, ki jih lahko vonjate, in 1 okus, ki ga lahko občutite. S temi dejanji boste vzpostavili stik z resničnostjo ter se znebili misli in dogodkov, ki so pripeljali do krize tesnobe.

Analiziranje misli

V trenutku anksiozne krize se pogosto zgodi, da ljudi zasuje plaz misli, ki ustvarja zelo visok čustveni naboj. Ob tem se v telesu sprosti adrenalin, ki živčni sistem privede v stanje budnosti. Da bi zmanjšali količino in hitrost pojavljanja misli, je mogoče opraviti njihovo analizo.

Če ste sami, poskusite neštetokrat prešteti od 1 do 10, zapeti pesem ali recitirati pesem, počnite nekaj, kar odpravlja odvečne misli.

Nasveti, kako pomagati človeku v anksiozni krizi

Ko oseba doživlja anksiozno krizo, lahko občuti občutke, kot so strah, tesnoba in negotovost. Ti občutki spodbujajo pesimizem, zaradi katerega oseba razmišlja in pričakuje le slabe stvari.

V tem delu članka boste izvedeli, kako lahko pomagate osebi, ki doživlja tesnobno krizo, na primer s tolažbo, pomočjo pri preusmerjanju pozornosti od bolečine ter prijaznim in sočutnim ravnanjem.

tolažba osebe

Ko ste skupaj z osebo, ki doživlja tesnobno krizo, jo morate potolažiti. Če boste poskušali izsiliti odziv osebe v krizi, se bo težava le še poslabšala, v tem času potrebuje podporo, da se ne bo počutila razvrednoteno.

Podpora, ki jo ta oseba potrebuje, izhaja iz razumevanja, saj bodo besede, kot so "moraš se s tem soočiti" ali "to bo minilo", negativno vplivale na težavo. Najboljši način podpore v tem času je, da osebo sprejmete in ji prisluhnete.

Pomoč pri preusmerjanju pozornosti od bolečine

Drug način pomoči ljudem, ki se soočajo s tesnobno krizo, je, da jim pomagamo preusmeriti pozornost z bolečine in negativnih misli. To lahko storimo tako, da se pogovarjamo o pozitivni situaciji, ki smo jo že doživeli, ali o nečem, kar že načrtujemo, na primer o potovanju.

Vendar se je treba zavedati, da je treba tudi to podporo izvajati previdno, da ne bi bilo videti, kot da trenutku tesnobe ne dajete ustreznega pomena. Poskusite občutljivo spreminjati fokus, da boste lahko preverili, ali deluje ali je bolje prekiniti strategijo.

Dobrota in sočutje

Prijaznost in sočutje sta vedno prava pomoč ljudem, ki doživljajo tesnobno krizo. Poskusite ohraniti topel in potrpežljiv pogovor, kriza običajno traja 25 minut, zato je pomembno, da jim stojite ob strani do konca.

Pomembno je, da pokažete empatijo, vendar ne smete pokazati pretirane zaskrbljenosti, saj bo to povzročilo povečanje tesnobe. Najbolje je ravnati mirno in naravno, da se epizoda ne bi spremenila v nekaj hujšega.

Ali lahko preprečimo anksiozno krizo?

Napad tesnobe lahko zmanjšamo z nekaterimi pristopi, na primer s telesno vadbo, ki je dokazano koristna za zdravje na splošno in zelo pozitivno prispeva k zmanjšanju napadov tesnobe. Druga dejavnost, ki pomaga pri tem procesu, je meditacija, ki ljudem omogoča, da sprostijo svoj um in telo.

Druga pomembna točka za izboljšanje slike tesnobe je zmanjšanje uživanja alkoholnih in kofeinskih pijač, ki so zelo škodljive.

Zelo pomemben je tudi spanec, saj pomaga sprostiti um in telo, v veliko pomoč pa je tudi ukvarjanje z nečim, kar je osebi prijetno, slikanje, risanje, vezenje, igranje inštrumenta so dejavnosti, ki pomagajo zmanjšati napade tesnobe.

V današnjem članku smo poskušali prinesti pomembne informacije za pomoč ljudem, ki se soočajo s težavami z napadi tesnobe, in upamo, da vam bo pomagal bolje razumeti to težavo.