Kdo je bil sveti Tomaž?

Svetega Tomaža, znanega kot enega od dvanajstih Jezusovih apostolov, se spominjamo predvsem po tem, da je bil pesimističen in je celo dvomil o svoji veri. Ime svetega Tomaža je prisotno v pomembnih svetopisemskih odlomkih, kot je Jezusov znameniti stavek: "Jaz sem pot in resnica; nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.

Njegova najbolj znana epizoda je trenutek, ko je podvomil v Jezusovo vstajenje, in ko se Jezus vrne od mrtvih, Tomaža opozori, da je verjel samo zato, ker je videl, in da so "srečni tisti, ki verujejo, ne da bi videli". Po vstajenju pa je Tomaž oziroma Tomaž postal velik oznanjevalec Božje besede.

V zvezi s svetnikom obstaja tudi zanimivost, ki dopušča domnevo, da je bil morda dvojček, in čeprav ni bila nikoli dokazana, dopušča prostor za razlago. To dejstvo pa nikakor ne spremeni njegovih dosežkov v življenju in seveda tudi po smrti, saj je bil avtor velikega čudeža.

Zgodovina São Toméja

Zgodba o svetem Tomažu se v Svetem pismu pojavlja v pomembnih trenutkih in razen očitkov, ki jih je bil apostol deležen od Jezusa, je njegova pot zaznamovana z lepimi trenutki vere in predanosti, saj velja za zavetnika slepih in arhitektov.

Njegova zapuščina je pozitivna, saj je bil človek, ki je spoštoval Jezusa do zadnjih trenutkov svojega življenja, pa tudi zato, ker je bil znan kot skeptik in je izpodbijal moči Jezusa Kristusa.

Izvor svetega Tomaža

Ime svetega Tomaža se v Bibliji pojavlja enajstkrat, in sicer kot Tomaž ali Tomaž. zaradi tega ga v svetopisemskem kontekstu razumejo kot dvojčka, ki sta pravzaprav dve osebi. ta teorija je podkrepljena, ko je iz grščine beseda dvojček δίδυμο (beri dydimus) podobna besedi Dídimo, po kateri je znan sveti Tomaž.

Didim se je rodil v Galileji in ni dokazov o njegovem poklicu, preden ga je Jezus poklical za vajenca, vendar se domneva, da je bil ribič. Sveti Tomaž je po Jezusovem prihodu na zemljo živel do konca svojih dni in pridigal o svojih vajencih, potem ko se je naselil v Indiji.

Dvom o St Thomas'

Znana je epizoda dvoma, ko sveti Tomaž ne verjame drugim apostolom, ko trdijo, da so videli Jezusa po njegovi smrti. V odlomku, ki je zapisan v Janezovi knjigi, Tomaž zavrne videnje, za katerega njegovi tovariši trdijo, da so ga videli, in izjavi, da hoče videti, da bi lahko verjel.

Ko pa se Jezus prikaže živ, Tomaž pravi, da je vedno verjel, da se bo vrnil. Jezus, ki vse ve, to pred vsemi zanika in pravi: "Blagor tistim, ki verujejo, ne da bi videli." Odlomek je pomemben, ker kaže, da se "neuspeh" v veri lahko zgodi vsem, tudi svetnikom.

Odlomki, ki jih zaznamuje pesimizem

Tomaž se v svojih nastopih v Svetem pismu kaže kot zelo pesimističen človek, ki meji na melanholijo, saj mora vedno globoko razumeti stvari, da bi lahko verjel. Njegova figura je v vsakem kontekstu zelo bogata, saj veliko pove o tem, kako človek potrebuje razumljive stvari, tudi ko govorimo o združitvi mesa in duha.

V več trenutkih je ta Tomaževa nevera vidna. V nekem drugem znanem trenutku, ko Jezus izreče stavek "Jaz sem pot, resnica in življenje", odgovarja na Tomaževo vprašanje o tem, da niso vedeli, po kateri poti naj gredo. Ta odlomek je viden v Jn 14, 5 in 6).

Njegov apostolat

Po Jezusovi vrnitvi v nebesa so učenci začeli oznanjati evangelij povsod, kamor jih je poslal Bog. In seveda ni bilo nič drugače s Tomažem. Po binkoštni epizodi, ki je prikazanje Svetega Duha Mariji in dvanajstim apostolom, je bil Tomaž poslan oznanjat Perzijcem in Partom.

Na svojem največjem potovanju je Didim pridigal v Indiji, kar je eden največjih dosežkov njegove zgodovine. Tam so ga preganjali, saj je večina dežele hindujska in ga niso dobro sprejeli, zlasti verski voditelji.

Poslanstvo in mučeništvo v Indiji

V zgodbi je bil sveti Tomaž preganjan in ubit med oznanjevanjem dobre novice v Indiji. Zaradi nepripravljenosti hindujskih verskih voditeljev so svetnika preganjali in ubili s kopji. Svetnik je doživel več kot krut konec.

Čeprav se je zgodba končala tragično, ga malabarski katoličani častijo že več kot dva tisoč let, saj je bil sveti Tomaž velik simbol moči in vere za to deželo. Njegova smrt simbolizira sprejemanje Boga in ljubezen do njega nad vse. Krščanska skupnost v Indiji je precej velika.

Dokumentirani dokazi

Zgodba o smrti svetega Tomaža je bila znanstveno dokazana, saj zelo stari dokumenti datirajo svetnikov prihod v deželo in potrjujejo tudi, da je bila njegova "causa mortis" posledica preizkušnje s kopji. Ta dokument je bil odkrit šele v 16. stoletju, kar je velik mejnik v celotnem bibličnem kontekstu.

Kasneje so našli tudi kripto, v kateri je bilo pokopano telo svetega Tomaža, nekaj strjene krvi in koščke kopja, za katerega je bilo dokazano, da ga je smrtno ranilo. To je dragocen del zapuščine, ki jo je veliki svetnik zapustil v Indiji.

Simbolika v podobi svetega Tomaža

Kot večina svetnikov je tudi sveti Tomaž prepoznaven po več elementih, ki sestavljajo svetnikovo podobo in njegovo zgodbo. Didim je znan po svojem rjavem plašču, knjigi, ki jo nosi v rokah, enojni rdeči in seveda kopju, ki veliko pove o zgodbi tega velikega svetnika.

Njegova podoba nosi simbole, ki se nanašajo na njegovo osebnost, na njegov način spodbujanja evangelizacije, na njegovo življenje in seveda na njegovo smrt za stvar, v katero je verjel in jo branil do zadnjega trenutka svoje zemeljske poti. Preverite glavne elemente, ki sestavljajo sveto identiteto svetega Tomaža, in njihov pomen!

Rjavi plašč svetega Tomaža

Sveti Tomaž je med svojim življenjem nosil rjav plašč, brez kakršnegakoli razkošja, da bi lahko hodil na romanja in širil besedo evangelija. Ker je bil sveti mož, je bila to zelo pozitivna drža, saj kaže, kako ponižen je bil in počaščen, da je bil eden od dvanajstih mož, ki jih je Jezus zapustil, da bi širili njegovo besedo po svetu.

To ponižnost hvalimo ob različnih priložnostih, saj se je, ker ga je spoznal dvomljiv človek, popolnoma odrešil in pogumno zavzel mesto svetega človeka, za katerega se je izkazal, ko je bila njegova vera postavljena na preizkušnjo.

Knjiga v desni roki svetega Tomaža

Knjiga, ki simbolizira življenjsko poslanstvo velikega svetnika, je evangelij v Tomaževi desni roki, ki ga je zadnja leta svojega življenja posvetil poučevanju, tudi na najbolj negostoljubnih krajih. Od Boga posvečena Dobra novica v njegovih rokah je simbol, da se ni nikoli predal in da je Božjo besedo nosil, kamor koli jo je bilo treba prinesti.

Tomaževa žrtev je ena od njegovih velikih zapuščin, predvsem zato, ker je umrl v imenu Boga in evangelizacije tistih, ki so želeli bolje spoznati besede evangelija. Več svetnikov je bilo ubitih na krut način, vendar ne vedno na tako pomembnih in občutljivih misijah, kot je bila Didimova.

Rdeča tunika svetega Tomaža

Rdeča tunika svetega Tomaža ima dva pomena: prvi pomeni njegovo trpljenje med romanjem v Indiji, preganjanje in smrt s strani hindujskih verskih voditeljev. Po drugi razlagi tunika predstavlja Kristusovo kri in njeno javno prelitje med njegovim križanjem.

Njun odnos, povezan s simboliko tunike, je zelo tesen in krhek, saj govori o tem, da ne smemo zanikati Boga, tudi če je bilo dejanje plačano z življenjem. Jezus med križanjem in smrtjo ni zanikal svojega Očeta, prav tako kot sveti Tomaž, ki ni zanikal ne Boga ne Jezusa, ki ga je učil biti človek vere.

Kopje svetega Tomaža

Kopje, ki je v levi roki podobe svetega Tomaža, je simbol njegove smrti. Po neusmiljenem preganjanju v Indiji so ga ujeli in kot zadnjo možnost so mu rekli, da lahko zanika Boga in ostane živ. Vendar je bil sveti Tomaž po tem, ko v različnih obdobjih ni verjel Jezusovi besedi, v imenu vere ubit s kopji.

V njegovi grobnici so našli delčke kopja, ki je bilo uporabljeno pri njegovi smrti, še vedno v tkanini, ki je po mnenju zgodovinarjev del obleke, ki jo je nosil na dan usmrtitve. Predmet je razumljen kot simbol svetnikove moči, in četudi je bil uporabljen proti njemu, ga dela junaka, zlasti v Indiji, ki ima svetega Tomaža za velikega svetnika.

Sveti Tomaž v Novi zavezi

Nova zaveza je zbirka knjig, ki sestavljajo dodatni del Svetega pisma, in ker je bila dodana pozneje, je dobila to ime. te "proste" knjige se imenujejo apokrifi in tudi z dodatkom so bile nekatere knjige izpuščene, kar vzbuja radovednost, katere zgodbe niso bile povedane.

Ti odlomki pripovedujejo o Jezusovih preizkušnjah, nekaterih njegovih najbolj znanih čudežih, o Kristusovem odnosu z učenci in o tem, kako so bili izbrani, pa tudi o njegovem romanju, preganjanju in smrti zaradi zagovarjanja širjenja evangelija. Oglejte si odlomke, v katerih nastopa, in njegovo sodelovanje v tem nizu svetih dogodkov!

Matej 10; 03

V citiranem odlomku je prvič omenjeno Tomažovo ime, vendar Matejeva knjiga govori o tem, kako je Jezus svojim učencem naročil, naj gredo po njegovih stopinjah. Božji Sin jim je v dejanju zaupanja podelil moč zdravljenja, da bi se spopadli s številnimi bolniki, ki so tam živeli. Naloga vseh dvanajstih imenovanih je bila, da se za to lotijo dela.

Odlomek omenja tudi Juda Iškarijota in ga že imenuje izdajalec, saj je v celotnem svetopisemskem kontekstu znano, da je prav on Jezusa izročil Ponciju Pilatu, Kristusovemu usmiljencu. Tako kot ostalih enajst, vključno s Tomažem, je imel tudi on nalogo ozdravljati bolnike in širiti evangelij po kraju.

Marko 03; 18

Odlomek sporoča, da je Jezus izbral dvanajst mož, med njimi tudi Tomaža, ki bodo nadaljevali njegovo zapuščino, ko ne bo več živel na zemlji, in v nasprotju s tem, kar morda mnogi mislijo, ne pojasnjuje, iz kakšnih razlogov so bili ti možje izbrani. Jezus Kristus je gotovo imel svoje jasne motive, vendar to v citiranem odlomku ni jasno razvidno.

Tretja Markova knjiga govori tudi o soboti, ki je v krščanski skupnosti zelo simbolična, saj je "sveti dan" za nekatere sobota, za druge pa nedelja. V tem odlomku Jezus sprašuje, ali je na soboto dovoljeno koga rešiti ali ubiti. In ko ne dobi odgovora, ozdravi bolnika. S tem potrjuje, da je vedno dovoljeno delati dobro.

Luka 06; 15

V 6. poglavju svetega Luka je citiran sveti Tomaž v času, ko je Jezus še vedno s svojimi možmi na romanju po Sveti deželi. Razume se, da jih je Jezus z zgledom in z zelo produktivnimi pogovori učil, kako biti dober človek in kako je treba ravnati s svetom.

V enem od najpomembnejših odlomkov je ponovno obravnavano vprašanje svetosti sobote in po besedah samih apostolov: "Jezus je Božji sin tudi ob sobotah", kar potrjuje dejstvo, da je treba delati dobro vsak dan, ne glede na dan v tednu.

Janez 11; 16

Odlomek iz 11. poglavja Janezove knjige govori o Jezusovem vstajenju Lazarja, ki je bil mrtev že štiri dni, ko je skupina prišla na prizorišče. Kot je znano, je Jezus Lazarja oživil tudi potem, ko je telo že začelo razpadati, in vsem znova dokazal, da je Božji sin.

Sveti Tomaž izstopa, ker je drugim učencem povedal, da bodo tako kot Lazar tudi tisti, ki mu bodo sledili, na koncu umrli. Tomaževih besed ne razumejo kot herezije, ampak prej kot negotovost in celo neuspeh vere, vendar so bile temeljnega pomena pri oblikovanju podobe svetnika, ki ga danes vsi poznamo.

Ko oporeka tem dejanjem, ki se na prvi pogled zdijo nemogoča, je Didimus le človek, ki skuša razumeti in racionalizirati svojo vero in samospoznanje, saj je tam vse novo in lucidno. Do takrat ni bilo sveta z Jezusom, zato je njegova nenavadnost opravičljiva.

Janez 14; 05

V tem odlomku Jezus hodi s svojimi možmi, da bi nadaljevali romanje, na katerega so se odpravili. Očitno niso dobro vedeli, kam gredo, Jezus pa se je kot Božji sin zavedal in vedel popolnoma vse. To je bil eden najbolj znanih trenutkov med Jezusom in Tomažem.

Tomaž je v skrbi, ali bodo varno prispeli, ugovarjal, da ne poznajo poti, Jezus pa je odgovoril, da je on pot življenja in resnice in da nihče ne more priti do Očeta, če ne gre skozi njega. Sveti Tomaž je v zadregi le molčal.

Janez 20; 24, 26, 27, 28

20. poglavje Janezovega evangelija govori o Jezusovem vstajenju in o tem, kako so se apostoli spopadli z njegovo vrnitvijo v svet živih. Čeprav sem bil presenečen, da se je njihov Učitelj res vrnil, da bi nadaljeval poslanstvo, ki so ga vsi začeli, je bilo to dejstvo še vedno novo in zelo nenavadno.

Tomaž, kot je bilo pričakovati, ni verjel in je šele, ko je videl Jezusa, zares razumel, da je resničen. Iz tega odlomka izvira Jezusov znani stavek: "Blagor tistim, ki verujejo, ne da bi videli." Tomaža pokliče Jezus in ga povabi, naj položi prst na njegove rane in vidi njegove poškodbe, da bo lahko razumel, da so resnične.

To lahko razumemo kot veliki trenutek odrešenja svetega Tomaža, saj Božji Sin razume, da kljub temu, da se je obnašal nezrelo in celo skeptično do Jezusa, zaradi tega ni bil nič manj vreden, da bi bil eden od njegovih učencev, in da ga je bilo treba sprejeti in razumeti kot enega od velikih Božjih odposlancev.

Janez 21; 20

Ta odlomek je zanimiv, ker prikazuje drugačno interakcijo učencev z Jezusom. Jezus svojim učencem pove, da gre na ribolov, kmalu zatem pa se pojavi kot nekdo drug. V tem trenutku Jezus preizkusi dobroto svojih učencev, ko z drugo identiteto trdi, da je lačen, in prosi za nekaj hrane. Ti pa skoraj v en glas rečejo "ne".

Kmalu zatem možje, ki so bili ob reki, da bi lovili ribe, ne dobijo nobene ribe, kot božjo kazen za dejanje, ki so ga pravkar zagrešili. Peter spozna, da je druga oseba pravzaprav Jezus v drugi podobi, in skuša popraviti napako, ki so jo zagrešili. Kmalu po tem, ko so se odkupili, je bil ribolov obilen, saj je bilo več rib, ki so vse nasitile.

Apostolska dela 01; 13

Prvo poglavje knjige Apostolska dela govori o tem, kaj se je zgodilo takoj po Jezusovem vnebovzetju, ko je živ prišel v nebesa. To je zelo poseben trenutek v življenju enajstih mož, ki so imeli čast živeti s samim Božjim Sinom. Tomaž, čeprav je bila njegova vera večkrat izzvana, je med tistimi, ki jim je Bog zaupal.

Po Jezusovem vnebohodu jih obišče sam Sveti Duh v nepozabnem prizoru, v katerem določi, v katero smer mora vsak od mož nadaljevati poslanstvo širjenja Božje besede po svetu. In kot je znano, je bil Tomaž poslan na misijon v različne kraje, tudi v Indijo, ki je njegov končni cilj.

Tu velja omeniti, da se je Jud Iškarijot, Jezusov izdajalec, potem ko se je pokesal, da ga je izročil inkvizitorjem, obesil, premagan od kesanja, tako da je bilo na velikem praznovanju prisotnih le še enajst apostolov.

Pobožnost do svetega Tomaža

Sveti Tomaž je zagotovo eden največjih simbolov v krščanstvu za prenovo vere, saj je iz prostora vprašujočega in skeptičnega človeka prišel v panteon ljudi, ki so umrli zaradi svoje vere in verskih prepričanj.

Njegova zapuščina je še večja v Indiji, deželi, kjer je sveti mož preživel zadnja leta svojega življenja na romanju. Oglejte si glavna dejanja in čudeže v življenju tega svetega moža, ki je bil sveti Tomaž!

Čudež svetega Tomaža

Smrt svetega Tomaža se je zgodila v Kerali v Indiji, kjer je bil tudi pokopan. V mestu je cerkev, v kateri je Ididimus pridigal vernikom. Po njegovi smrti so v cerkvi hranili njegove posmrtne ostanke in dokumente, ki dokazujejo njegovo smrt, kot sta "mrliški list" in kopje, ki ga je zadelo v smrt.

Mesto je na obali in v eni od njegovih pridig je bil vernik zaskrbljen zaradi lokacije cerkve, ki je razmeroma blizu obale. Sveti Tomaž je z velikim prepričanjem dejal, da morske vode ne bodo nikoli dosegle tega mesta. To je izjavil v obliki prerokbe.

Zgodba se je sčasoma izgubila, dokler ni leta 2004 Keralo prizadel cunami, ki je ubil na stotine ljudi in opustošil celotno regijo, ki je bila močno opustošena. Vendar je cerkev na presenečenje vseh ostala nedotaknjena, z vsem svojim premoženjem. Ta dogodek je bil takoj priznan kot eden od čudežev svetega Tomaža.

Dan svetega Tomaža

Dan svetega Tomaža je zanimivost, saj so ga po stoletjih prestavili na drug datum. Prvotno so dan velikega svetnika po vsem svetu praznovali 21. decembra, leta 1925 pa se je Katoliška cerkev odločila, da datum prestavi na 3. julij.

V omenjenem letu je potekala beatifikacija svetega Petra Kanizija, in ker je njegova smrt datirana na 21. december, so se v škofiji odločili, da dan prenesejo na novega svetnika, upoštevajoč datum njegove smrti. Ni dokazov, zakaj je to 3. julij, vendar se od takrat na ta dan praznuje dan svetega Tomaža.

Molitev svetega Tomaža

Svetnik je bil leta pozneje razumljen kot zavetnik slepih, zidarjev in arhitektov, zato ga na dan teh poklicev razumejo kot simbol, njegovo molitev pa običajno pojejo in prosijo za njihovo zaščito, zdravje in življenje. Oglejte si molitev v celoti:

"O apostol sveti Tomaž, izkusil si željo, da bi hotel umreti z Jezusom, občutil si težave, ker nisi poznal poti, in na velikonočni dan si živel v negotovosti in nejasnosti dvoma. V veselju ob srečanju z Vstalim Jezusom, v vznemirjenju ponovno odkrite vere, v zagonu nežne ljubezni, si vzkliknil:

"Moj Gospod in moj Bog!" Sveti Duh te je na binkoštni dan spremenil v pogumnega Kristusovega misijonarja, neutrudnega romarja sveta do konca sveta. Varuj svojo Cerkev, mene in mojo družino ter vsem omogoči, da najdejo pot, mir in veselje, da bodo s strastjo in odprtostjo oznanjali, da je Kristus edini Odrešenik sveta, včeraj, danes in na veke. Amen."

Ali je res, da je bil sveti Tomaž apostol, ki ni imel vere?

Sveti Tomaž je verski in zgodovinski lik številnih odtenkov, saj je njegova zgradba kot osebe in svetega moža razvpita v vsakem kontekstu, v katerem se pojavi. Znan kot človek, ki je dvomil, se je kljub trenutnemu skepticizmu izkazal za človeka vere.

Če analiziramo lik svetega Tomaža in to, kar predstavlja, moramo opazovati nekaj smrtnosti in skepse, ki živita v nas. Apostoli, preden so bili razumljeni in priznani kot sveti možje, so bili navadni ljudje s strahovi, napakami in negotovostjo.

Velja tudi reči, da je sveti Tomaž simbol, da ljudem ni treba biti popolnoma prepričani o nečem, kar jim še ni povsem razumljivo. Lahko se sprašuješ in zaradi tega ne boš manj veren, ampak boš imel globljo vero, ker boš globlje razumel, za kaj gre, in ne boš tega samo sprejel.