Vrste glavobola: lokacije, simptomi, vzroki, zdravljenje in še več!

  • Deliti To
Jennifer Sherman

Preberite več o vrstah glavobola in njihovem zdravljenju!

V tem članku bomo izvedeli več o težavi, ki prizadene veliko ljudi: glavobolu. Vsakdo je že kdaj doživel glavobol, vzroki zanj pa so številni. Obstajajo ljudje, ki trpijo zaradi stalnih glavobolov, kar jih prikrajša za boljšo kakovost življenja.

Glavobol razvrščamo v več vrst, teh je približno 150. Najprej glavobole delimo na primarne in sekundarne bolečine, vsaka od teh skupin pa ima pododdelke, ki določajo stopnje, simptome in vzroke. Pojavijo se lahko celo v različnih predelih glave.

Obstaja tudi razlika med tenzijskim glavobolom, ki ga povzroča napetost v mišicah, in migreno, trdovratno bolečino, ki ima lahko različne vzroke. V nadaljevanju si preberite podrobne in koristne informacije o glavobolu.

Več o glavobolu

Razumeli bomo več o glavobolu, vedeli, kaj je glavobol, kakšni so njegovi simptomi, kakšne so nevarnosti pogostega glavobola ter kako ga diagnosticiramo in ocenjujemo. Oglejte si ga.

Kaj je glavobol?

Glavobol je simptom, tj. znak, ki opozarja na nek vzrok ali izvor. Pojavi se lahko v katerem koli predelu glave, v nekaterih primerih pa nastane z obsevanjem, ko se bolečina širi z ene točke. Glavobol se lahko pojavi postopoma ali takoj ter ima lahko različne stopnje intenzivnosti in različno dolgo trajanje.

Med Brazilci je na petem mestu med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami, takoj za tesnobo, stresom, alergijami dihal in bolečinami v hrbtu. Stres, pomanjkanje spanja, nepravilna drža, mišična napetost in celo prehrana so lahko vzroki tega pogostega nelagodja.

Simptomi glavobola

Najpogostejši tenzijski glavobol je enakomeren, pojavlja se lahko na obeh straneh glave in se poslabša ob fizičnem naporu, medtem ko je migrena zmerna do močna utripajoča bolečina, pojavijo se lahko slabost ali bruhanje ter občutljivost na svetlobo, hrup ali vonjave.

Glavoboli v skupkih so hujši in redkejši ter lahko trajajo dlje časa. Bolečina je močna in se pojavlja le na eni strani glave, spremljajo jo izcedek iz nosu ter rdeče in solzne oči.

Glavoboli zaradi sinusov so simptomi sinusitisa, ki ga povzročata zamašenost in vnetje sinusov.

Nevarnosti in skrb za pogost glavobol

Pogoste glavobole, tudi tiste, ki niso hudi, vendar vztrajajo, je treba raziskati, zato obiščite zdravnika, če imate glavobol in z njim povezane simptome.

Bodite pozorni, če se glavobol začne nenadoma in zelo močno. Če ne mine niti s pomočjo protibolečinskih sredstev, poiščite zdravniško pomoč.

Spremljajoči simptomi, kot so duševna zmedenost, visoka vročina, omedlevica, gibalne spremembe in togost vratu, so znaki, da ne gre za običajen glavobol, in so lahko simptomi resnih bolezni, kot so meningitis, možganska kap in anevrizma.

Kako se ocenjuje in diagnosticira glavobol?

Pri preiskavi glavobola je treba najprej oceniti jakost in trajanje bolečine. Poleg tega bo zdravnik zahteval ustrezne informacije, na primer, kdaj se je bolečina začela in ali obstaja kakršen koli prepoznaven vzrok (med drugim prevelik fizični napor, nedavna travma, uporaba nekaterih zdravil).

Na podlagi opredelitve bolečine kot primarne ali sekundarne se določi vrsta zdravljenja. Fizični pregled in anamneza sta del nadaljnje ocene. Pri nekaterih vrstah glavobola se za določitev vzroka opravijo diagnostični testi, kot so krvne preiskave, magnetna resonanca ali računalniška tomografija.

Vrste glavobola - primarni glavoboli

Da bi se lahko poglobili v glavobol, je treba razpravljati o vrstah glavobola. V nadaljevanju bomo spoznali glavobole, ki so znani kot primarni glavoboli.

Napetostni glavobol

Napetostni glavobol se uvršča med primarne glavobole in je najpogostejša vrsta glavobola. Bolečina je lahko blaga, zmerna ali huda in se običajno pojavi za očmi, v glavi in vratu. Bolniki s tenzijskim glavobolom ga pogosto opisujejo kot občutek napetega pasu okoli čela.

To je vrsta glavobola, ki se pri veliki večini prebivalstva pojavlja epizodično, lahko vsak mesec. redki so primeri kroničnega tenzijskega glavobola, za katerega so značilne dolgotrajne epizode (več kot petnajst dni na mesec). Ženske imajo dvakrat večjo verjetnost za to vrsto tenzijskega glavobola kot moški.

Napetost je posledica krčenja mišic v predelu glave in vratu. Napetost je posledica več dejavnikov in navad, kot so prekomerno delo, prehrana, stres, preveč časa pred računalnikom, dehidracija, izpostavljenost nizkim temperaturam, prekomerna količina kofeina, kajenje in alkohol, slab spanec in drugi stresni dejavniki.

Za trdovratne primere obstajajo možnosti zdravljenja, od zdravil, kot so zdravila proti bolečinam in mišični relaksanti, do akupunkture in drugih terapij.

Salve za glavobol

Za glavobol v skupkih je značilna močna in prebadajoča bolečina, ki se pojavlja na eni strani obraza hkrati. Prizadeta stran je lahko solzna, rdeča in otekla ter zamašen nos. Epizode se pojavljajo v serijah, tj. napadi trajajo od 15 minut do 3 ur.

Pri bolnikih z glavobolom v skupkih je običajno, da se napadi ponavljajo vsak dan v določenih časovnih presledkih, po možnosti vsak dan ob istem času, kar povzroča veliko stisko, saj lahko napadi trajajo več mesecev. Tako bolniki z glavobolom v skupkih preživijo več mesecev brez občutka in več mesecev s simptomi, ki se pojavljajo vsak dan.

Glavobol v skupkih je trikrat pogostejši pri moških kot pri ženskah, vendar vzroki zanj še niso natančno ugotovljeni. Obstajajo hujši primeri, pri katerih se pri bolniku razvije kronična različica te vrste glavobola, pri kateri se simptomi redno pojavljajo več kot eno leto, nato pa sledi obdobje brez glavobola, ki traja manj kot en mesec.

Diagnoza je odvisna od fizičnega in nevrološkega pregleda, zdravljenje pa poteka z zdravili. Kadar ta ne pomagajo, je morda potrebna operacija.

Migrena

Za migreno je značilno utripanje v zadnjem delu glave. Bolečina je močna in je običajno enostranska, tj. osredotočena na eno stran glave. Lahko traja več dni, kar bolnika znatno omejuje pri vsakodnevnih opravilih. Poleg bolečine je bolnik občutljiv tudi na svetlobo in hrup.

Drugi sosednji simptomi so slabost in bruhanje ter mravljinčenje na eni strani obraza ali roke, v intenzivnih stopnjah pa tudi težave z govorom. Eden od znakov, da se pojavlja migrena, je zaznavanje različnih vidnih motenj: utripajoče ali utripajoče luči, cik-cak črte, zvezde in slepe pege.

Te motnje imenujemo migrenske avre in se pojavijo pred glavobolom pri tretjini ljudi. Treba je biti pozoren, saj so lahko simptomi migrene zelo podobni simptomom možganske kapi. Če ste v dvomih, takoj poiščite zdravniško pomoč.

Za to vrsto glavobola pogosteje trpijo ženske kot moški. Vzroki za migreno segajo od genetske zasnove do tesnobe, hormonskih sprememb, zlorabe drog in povezave z drugimi boleznimi živčnega sistema. Zdravljenje poteka z zdravili in sprostitvenimi tehnikami.

Neprekinjena hemikranija

Kontinuirana hemikranija je primarni glavobol, kar pomeni, da spada v kategorijo glavobolov, ki niso nujno posledica drugih bolezni, saj sekundarni glavoboli ustrezajo simptomom določenih zdravstvenih stanj.

Zanj je značilen zmerno močan glavobol, ki se pojavlja enostransko, tj. na eni strani glave, neprekinjeno traja več mesecev. Čez dan je njegova jakost spremenljiva, ob določenih urah je bolečina blaga, ob določenih urah pa se stopnjuje.

Med vrstami glavobolov predstavlja neprekinjena hemikanija približno 1 %, kar pomeni, da ni najpogostejša vrsta glavobola v populaciji. Neprekinjena hemikanija je dvakrat pogostejša pri ženskah.

V epizodah neprekinjene hemikrije se lahko pojavijo nekateri sosednji simptomi, kot so solzenje ali rdečica oči, izcedek iz nosu, zamašen nos in potenje glave. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo nemir ali vznemirjenost ter povešanje vek in začasna mioza (krčenje zenice).

Vzroki za HC še niso bili ugotovljeni, zdravljenje pa poteka z zdravilom, imenovanim indometacin, nesteroidnim protivnetnim zdravilom (NSAID). Druge možnosti zdravljenja vključujejo druge alternative NSAID ali antidepresiv amitriptilin.

Glavobol zaradi pobiranja ledu

Ledeni glavobol se imenuje tudi sindrom kratkotrajnega glavobola. Razvrstimo ga lahko med primarno bolečino, kadar ni posledica druge pridružene diagnoze, ali sekundarno bolečino, kadar je posledica že obstoječega stanja.

Zanj so značilne intenzivne, nenadne in kratkotrajne bolečine, ki trajajo le nekaj sekund in se lahko pojavljajo ves dan. Značilnost simptomov je, da se ta vrsta bolečine običajno seli na različna področja glave. Poleg tega se ta glavobol pogosto pojavi med spanjem ali budnostjo.

Med njenimi simptomi sta najbolj izrazita: kratkotrajnost bolečine, ki kljub intenzivnosti traja le nekaj sekund, in pojavljanje v valovih, torej vračanje bolečine v večurnih presledkih, kar se lahko zgodi tudi 50-krat na dan. Najpogostejša lokacija bolečine je na vrhu, spredaj ali na straneh glave.

Vzrok za to vrsto glavobola trenutno ni znan, vendar naj bi bil povezan s kratkotrajnimi motnjami v osrednjih možganskih mehanizmih za nadzor bolečine. Zdravljenje je preventivno in vključuje zdravila, kot so indometacin, gabapentin in melatonin.

Glavobol ob nevihti

Glavobol je nenaden in eksploziven. Velja za izjemno močno bolečino, ki se pojavi nenadoma in v manj kot minuti doseže najvišjo jakost. Ta bolečina je lahko prehodna in ni posledica nobene osnovne bolezni. Lahko pa je simptom resne težave, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Če se pri vas pojavi ta vrsta glavobola, čim prej poiščite zdravniško pomoč, da bo zdravnik ocenil možne vzroke. Simptomi glavobola ob nevihti so nenadna in huda bolečina, ki jo oseba, ki jo doživlja, opisuje kot najhujši glavobol, ki ga je kdajkoli doživela. Bolečina se lahko razširi tudi na področje vratu in po približno eni uri običajno popusti.

Bolnik lahko občuti bruhanje in slabost ter celo omedlevico. Zdravstvena stanja, ki lahko najpogosteje povzročijo glavobol, so sindrom reverzibilne cerebralne vazokonstrikcije (RVCS - znan tudi kot sindrom Call-Fleming) in subarahnoidna krvavitev (SAH). Med manj pogostimi vzroki so cerebralna venska tromboza (CVT), arterijska disekcija, meningitis in, šeredko, kap.

Druge vrste glavobola - Sekundarni glavoboli

Sekundarne glavobole povzročajo nekatera stanja ali motnje. Spoznajmo najpogostejše vzroke za to vrsto bolečine, kot sledi.

Glavobol zaradi sinusitisa ali alergije

Sinusitis je vnetje tkiva, ki obdaja sinuse (votle prostore za ličnicami, čelom in nosom). To je predel obraza, ki proizvaja sluz, ki ohranja notranjost nosu vlažno ter ga ščiti pred prahom, alergeni in onesnaževalci.

Okužba sinusov povzroča glavobol in pritisk v sinusih. Bolečina je lahko blaga do močna in se pogosteje pojavlja zjutraj. Ko je močna, lahko seva v ušesa in zgornjo čeljust. Drugi simptomi sinusitisa so: izcedek iz nosu, zamašen nos, rumen, zelen ali bel nosni izcedek, kašelj, utrujenost in celo vročina.

Vzroki za sinusitis so virusne okužbe in alergije, ki prizadenejo zgornje dihalne poti. Diagnoza glavobola zaradi sinusitisa ali alergije je odvisna od zdravnikove ocene vaše zdravstvene anamneze. V nekaterih primerih so potrebne preiskave, kot sta CT in nosna endoskopija.

Zdravljenje poteka z zdravili za čiščenje nosnih poti in boj proti okužbam. Kadar zdravila ne pomagajo učinkovito zdraviti bolezni, lahko pride v poštev kirurški poseg.

Hormonski glavobol

Pri ženskah lahko nihanje ravni hormonov povzroči kronične glavobole in menstrualne migrene. Spremembe ravni hormonov se pojavijo med določenimi cikli, kot so menstruacija, nosečnost in menopavza, lahko pa so tudi posledica uporabe oralnih kontracepcijskih sredstev in hormonskih nadomestkov.

Pogosto se ženske po koncu reproduktivne faze, to je z menopavzo, znebijo glavobolov hormonskega tipa ali menstrualnih migren. Znanstvene raziskave povezujejo vzrok te vrste glavobolov z ženskim hormonom estrogenom. Ta hormon pri ženskah nadzoruje kemikalije v možganih, ki vplivajo na občutenje bolečine.

Ko se zniža raven estrogena, se lahko sproži glavobol. Vendar pa na raven hormonov vplivajo številni drugi razlogi, ne le menstrualni cikel. V nosečnosti se na primer raven estrogena poveča, kar pri številnih ženskah povzroči prekinitev napadov glavobola.

Tudi genetski razlogi prispevajo k hormonskim migrenam, povzročijo pa jih lahko tudi navade, kot so izpuščanje obrokov, slabo spanje in prehranjevanje, na primer pitje preveč kave. Poleg tega so dejavniki, ki sprožijo napade, tudi stres in podnebne spremembe.

Glavobol zaradi prevelike količine kofeina

Zloraba poživil, kot je kofein, je lahko tudi vzrok za glavobol. Uživanje kofeina namreč vpliva na pretok krvi v možganih. Ne vedo pa vsi, da glavobola ne povzroča le prekomerno pitje kave: enak učinek ima lahko tudi prenehanje pitja kave.

V nekaterih primerih pa lahko kofein olajša glavobol, zlasti pri tenzijskem glavobolu in migreni, ter celo okrepi učinek nekaterih zdravil proti bolečinam, kot sta ibuprofen (Advil) ali paracetamol (Tylenol).

V zvezi s kofeinom kot vzrokom za glavobol se ocenjuje, da lahko povzroči glavobol, če ga zaužijemo preveč, saj ima kofein poleg kemičnega vpliva na možgane tudi diuretično delovanje, kar pomeni, da lahko povzroči večje uriniranje in s tem dehidracijo.

Kofein lahko ob zaužitju večjih količin povzroči celo prevelik odmerek. V teh primerih se neželeni učinki ne končajo z glavobolom in segajo od hitrega ali nerednega pulza do letargije, bruhanja in diareje, v skrajnih primerih pa lahko vodijo tudi v smrt.

Anvisa (Nacionalna agencija za zdravstveni nadzor) meni, da je uživanje do 400 mg kofeina na dan (za zdrave ljudi) varno.

Glavobol zaradi pretiranega napora

Intenzivna telesna dejavnost povzroči povečan pretok krvi v lobanjo, kar povzroči bolečino, ki je značilna kot utripanje in se pojavlja na obeh straneh glave. Ti glavoboli so običajno kratkotrajni in izginejo v nekaj minutah ali urah s počitkom po naporu, ki mu je bilo telo izpostavljeno.

Glavobole, ki jih povzročajo fizični napori, delimo v dve kategoriji: primarni glavobol zaradi napora in sekundarni glavobol zaradi napora. Primarni tip je neškodljiv in se pojavlja izključno zaradi fizične aktivnosti.

Pri sekundarnem tipu pa že obstoječe stanje, kot so tumorji ali koronarna bolezen, povzroči glavobol med telesnim naporom. Najznačilnejši simptom glavobola zaradi napora je utripajoča bolečina, ki je lahko lokalizirana le na eni strani glave, lahko pa jo je čutiti tudi po vsej lobanji.

Je lahko zmerna do močna bolečina in se lahko začne med telesno dejavnostjo, ki zahteva napor, ali po njej. Kadar gre za primarno vrsto, je njeno trajanje ocenjeno kot spremenljivo, tj. lahko traja od petih minut do dveh dni. Pri sekundarni vrsti lahko bolečina traja več dni.

Glavobol zaradi hipertenzije

Stanje, imenovano hipertenzija ali visok krvni tlak, se kaže v spremembah sile krvi, ki črpa kri po arterijah. Pri hipertenziji je pritisk krvi na stene žil stalno previsok, zato se stene razširijo prek normalnih meja.

Ta tlak povzroča poškodbe tkiva in povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in bolezni ledvic. Pogosto se zgodi, da hipertenzija ne povzroča nobenih simptomov, v redkejših primerih pa lahko hudo hipertenzijo spremljajo simptomi, kot so glavobol, omotica, rdečica na obrazu in bruhanje.

Glavoboli, ki jih povzroča hipertenzija, se običajno pojavijo, ko je tlak previsok, in so običajno posledica nekega osnovnega zdravstvenega stanja bolnika, kot so nadledvični tumorji, hipertenzivna encefalopatija, preeklampsija in eklampsija, ali pa so povezani z uporabo ali odvzemom drog.

Odpoved od blokatorjev beta, alfa-stimulatorjev (npr. klonidina) ali alkohola lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka s spremljajočimi glavoboli. Zato se mora bolnik, ki ve, da ima hipertenzijo in glavobole, posvetovati z zdravnikom, da preveri obstoj drugih zdravstvenih stanj. Upoštevanje ustreznega zdravljenja, predpisanega za bolnike s hipertenzijo, je bistveno in jevključuje ohranjanje dobrih zdravstvenih navad.

Glavobol pri ponovnem vzponu

Povratni glavobol je posledica prekomerne uporabe zdravil, zlasti protibolečinskih zdravil brez recepta, kot so paracetamol, ibuprofen, naproksen in aspirin, torej: je stranski učinek zlorabe teh snovi. Gre za bolečine, ki spominjajo na glavobol tenzijskega tipa, lahko pa se pojavijo tudi intenzivneje, kot pri migreni.

Uporaba zdravil (zlasti protibolečinskih tablet, ki vsebujejo kofein) več kot 15 dni na mesec lahko povzroči povratni glavobol. Pri ljudeh, ki kronično trpijo za določenim glavobolom, se lahko pojavijo epizode povratnega glavobola zaradi stalne uporabe protibolečinskih tablet.

Simptomi te vrste glavobola so spremenljivi, kar pomeni, da se lahko glede na uporabljeno zdravilo sprožijo različni simptomi. Te bolečine se ponavadi pojavljajo skoraj vsak dan, zjutraj pa so precej pogoste. Pogosto se zgodi, da oseba ob uporabi analgetičnega zdravila občuti olajšanje in opazi, da se bolečina vrne takoj po prenehanju učinka zdravila.

Simptomi, ki so opozorilo, da je treba poiskati zdravniško pomoč: slabost, nemir, težave s spominom, razdražljivost in težave s koncentracijo. Ljudje, ki morajo jemati zdravila proti bolečinam več kot dvakrat na teden, morajo obiskati zdravnika, da razišče vzroke glavobola.

Posttravmatski glavobol

Pretres možganov je travmatična poškodba možganov, ki nastane zaradi udarca, trka ali udarca v glavo. To je najpogostejša in najmanj resna vrsta travmatične poškodbe možganov, ki se najpogosteje pojavlja pri mladih, ki se ukvarjajo s športom in rekreacijo, vzroki pa so povezani tudi z avtomobilskimi in delovnimi nesrečami, padci in fizično agresijo.

Udarec ali udarec v glavo lahko pretrese možgane in povzroči njihovo premikanje znotraj lobanje. Pretres možganov lahko povzroči modrice, poškodbe živcev in krvnih žil. Posledično imajo lahko osebe, ki so utrpele pretres možganov, spremenjen vid in ravnotežje ter celo izgubijo zavest.

Glavobol takoj po pretresu možganov je normalen, če ga začutite v sedmih dneh po poškodbi, pa je to znak posttravmatskega glavobola. Simptomi so podobni simptomom migrene, od zmerne do hude jakosti. Bolečina je običajno pulzirajoča, dodatni simptomi pa so slabost, bruhanje, omotica, nespečnost, težave s spominom in koncentracijo, spremembe razpoloženja ter občutljivost na svetlobo in hrup.

Pretres možganov mora vedno oceniti zdravnik, ki lahko odredi računalniško tomografijo ali magnetno resonanco, da izključi krvavitev ali druge resne poškodbe možganov.

Cervikogeni (od hrbtenice) glavobol

Cervikogeni glavobol je sekundarni glavobol, tj. posledica druge zdravstvene težave. Nastane zaradi motnje v vratni hrbtenici, zanj pa je značilna bolečina, ki se pojavi v vratu in zatilju. Bolnik navaja bolečino, ki jo zaradi obsevanja intenzivneje občuti v predelu lobanje.

Ta vrsta glavobola je zelo pogosta, saj prizadene na milijone ljudi, in glede na intenzivnost bolečine povzroča nezmožnost za delo, kar vpliva na rutinske dejavnosti in kakovost življenja v celoti.

Spremembe v hrbtenici, ki sprožijo cervikogeni glavobol, so tiste, ki vplivajo na vratna vretenca, kot so hernija diska, stisnjene vratne korenine, stenoza vratnega kanala, pa tudi tortikolis in kontrakture.

Ljudje, ki imajo težave s slabo držo, se pogosto pritožujejo zaradi glavobolov, ki jih lahko zamenjamo z migrenami in tenzijskimi glavoboli, saj lahko oboji prizadenejo vrat in vratni predel.

Zdravljenje cervikogenega glavobola je odvisno od zdravljenja težave, ki povzroča bolečino. Učinkovite oblike lajšanja so fizikalne terapije, kot sta redna vadba in fizioterapija, v nekaterih primerih pa je potrebna operacija.

Temporomandibularna disfunkcija - TMD

Temporomandibularna disfunkcija (TMD) zajema vrsto kliničnih težav, ki vplivajo na žvekalne mišice ter temporomandibularni sklep (TMJ) in z njim povezane strukture. Gre za sindrom, ki povzroča bolečine in občutljivost žvekalnih mišic, zvoke v sklepu, ki jih povzroča odpiranje čeljusti, ter omejeno gibanje spodnje čeljusti.

Po podatkih medicinskih raziskav, ki so potrdile tudi prenos bolečine iz glave v temporomandibularni sklep in obratno, je bolnikov z bolečino v temporomandibularnem sklepu vsak deseti. Glavobol je v teh primerih opisan kot stiskajoča bolečina, bolnik pa najde olajšanje, ko se lahko sprosti.

TMD lahko sproži tudi migreno, ki se pojavlja z dodatnimi simptomi, kot so bolečine v obrazu in vratu. Natančne opredelitve vzroka TMD ni, znano pa je, da so nekatere navade nagnjene k razvoju te disfunkcije, kot so: pogosto stiskanje zob, zlasti ponoči, dolgotrajno držanje čeljusti na roki, pa tudi žvečenje žvečilnih gumijev in žvečenjenohti.

Za oceno morebitnega primera temporomandibularne disfunkcije je priporočljivo obiskati zobozdravnika. Ocena je sestavljena iz palpacije sklepa in mišic ter zaznavanja šumov. Dopolnilni preiskavi sta magnetna resonanca in tomografija.

Dodatne informacije o vrstah glavobola

Pomembno je vedeti veliko o glavobolu, da boste vedeli, kdaj vas skrbi in kaj lahko storite, da ga preprečite. V nadaljevanju bomo odgovorili na ta vprašanja in vam dali nasvete, kako olajšati glavobol.

Kdaj je glavobol zaskrbljujoč?

V večini primerov so glavoboli epizodični in izginejo v približno 48 urah. Glavobol je zaskrbljujoč, če traja več kot 2 dni, zlasti če se stopnjuje.

Oseba, ki ima zelo redne glavobole, tj. več kot 15 dni na mesec v obdobju treh mesecev, ima lahko kronični glavobol. Nekateri glavoboli so simptomi drugih bolezni.

Če imate nenaden in hud glavobol, zlasti če ga spremljajo povišana telesna temperatura, zmedenost, ukrivljenost, dvojni vid in težave z govorom, nemudoma poiščite zdravniško pomoč.

Kaj lahko storite za preprečevanje glavobola?

Obstajajo preventivni ukrepi, s katerimi se lahko izognemo številnim vrstam glavobolov. Glavobole v skupkih lahko na primer preprečimo z uporabo zdravila Emgality, ki odpravlja CGRP, snov, ki sproža napade migrene.

Na splošno so spremembe navad najučinkovitejši preventivni ukrepi za preprečevanje glavobolov, zlasti če jih ne povzročajo druge bolezni.

Pozitivne navade, ki lahko preprečijo pojav bolečine, so: dobro in redno spanje, upoštevanje zdrave in uravnotežene prehrane, ohranjanje hidracije, telesne vaje in iskanje načinov za obvladovanje stresa.

Kako ublažiti glavobol?

Obstaja več načinov lajšanja glavobola. Najpogostejša oblika lajšanja glavobola je uporaba zdravil proti bolečinam. Najprej pa je treba ugotoviti, katero vrsto glavobola naj bi bolnik zdravil, saj za različne vrste glavobola obstajajo posebna zdravljenja.

Segajo od preprostih prilagoditev prehrane do bolj invazivnih postopkov, ki jih zdravnik izvede, kadar je na primer odziv na zdravila slab. Nekateri glavoboli se dobro odzivajo na nekatera zdravila, druge pa lahko sprožijo celo analgetična zdravila, namenjena zdravljenju določene vrste glavobola.

Spremljajte vrste glavobola in po potrebi obiščite zdravnika!

Pomembno je vedeti, kako glavobol nastane, in zlasti raziskati vzroke zanj, če je pogost ali ga spremljajo drugi simptomi. Poznavanje vrste glavobola in vzroka je ključno za iskanje pravega zdravljenja.

Glavobol povzroča več dejavnikov, od stresa, pretiranih poživil do fizičnih naporov in hormonskih sprememb. Obstajajo celo bolečine, ki opozarjajo na resnejše zdravstvene težave.

Da bi izključili povezavo vztrajnih ali zelo močnih glavobolov z boleznijo, se obvezno posvetujte z zdravnikom in se izogibajte samozdravljenju.

Kot strokovnjak na področju sanj, duhovnosti in ezoterike se posvečam pomagati drugim najti pomen svojih sanj. Sanje so močno orodje za razumevanje naše podzavesti in lahko ponudijo dragocen vpogled v naše vsakdanje življenje. Moje lastno potovanje v svet sanj in duhovnosti se je začelo pred več kot 20 leti in od takrat sem obsežno študiral na teh področjih. Rad delim svoje znanje z drugimi in jim pomagam, da se povežejo s svojim duhovnim jazom.